{"id":558,"date":"2016-10-21T12:52:01","date_gmt":"2016-10-21T10:52:01","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ljudmila.org\/~savskib\/?p=558"},"modified":"2018-04-10T13:26:05","modified_gmt":"2018-04-10T11:26:05","slug":"apologije-za-mahnica","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.turborebop.net\/?p=558","title":{"rendered":"Apologije za Mahni\u010da"},"content":{"rendered":"

\"m_-nastalnemnaslovu500\"<\/a><\/p>\n

Mahni\u010devstvo (m\u00e1hni\u010devstvo -a s (a\u0311) Mahni\u010devi kulturni in verski nazori: boj z mahni\u010devstvom)<\/p>\n

\u010ceprav je Anton Mahni\u010d k tej \u0161toriji pritegnjen na videz na silo, se bo, kot bomo videli, tvorno vklju\u010dil v na\u0161e ljubiteljsko besedovanje o sodobnem stanju v kulturi in \u0161e posebej v umetnosti. Nad\u0161kof Mahni\u010d, ki je pre\u0161el v slovensko kulturno zgodovino kot izrazito negativna osebnost, nima zveze z umetnikom Dominikom Mahni\u010dem, katerega razstava je razlog za materializacijo tega pisanja.<\/p>\n

Mahni\u010d je v narodotvorni slovenski zgodovini zgled za agresivni napad konzervativnih kr\u0161\u010danskih (t.i. staroslovencev) in (takrat \u0161e) svobodomiselnih liberalnih (t.i. Mladoslovencev) Slovencev druge polovice 19. stoletja. Na videz je prav on spro\u017eil javni spopad \/ kulturni boj med (poenostavljeno) konzervativno in progresivno misle\u010dimi posamezniki \u2013 slednji so predvsem pesniki in pisatelji. Najbolj znan je njegov napad na Simona Gregor\u010di\u010da – nekateri Mahni\u010du celo o\u010ditajo Gregor\u010di\u010devo prerano smrt.<\/p>\n

Pojem mahni\u010devstva je pre\u017eivel tudi 20. stoletje in tako ostal kot referenca skoraj do dana\u0161njega dne. Ker ga je priimek ponudil, je primerno, da se ponovno spomnimo tistega \u010dasa ter razpletemo vzporednice, za katere tendenciozno trdimo, da obstajajo.<\/p>\n

V tistem \u010dasu narodove samokreacije je bila osnovna Mahni\u010deva teza, da pripadnost kr\u0161\u010danstvu (mi to raz\u0161irimo na pojem ideologije) presega pripadnost narodu. S tega stali\u0161\u010de je bil Mahni\u010d v svojem \u010dasu veliko bolj internacionalen, kot njegovi progresivni narodnja\u0161ki nasprotniki. Slednji so se resda vzporedno zavzemali tudi za uveljavljanje posameznikove individualnosti, intime, osebno-izpovednih izrazov v umetnosti. Narod in vzporedno individualni izraz je tedaj ru\u0161il najmo\u010dnej\u0161o ideologijo – kr\u0161\u010dansko vero. Razsvetljenstvo je \u0161e mo\u010dneje stopilo v slovensko realnost. Miselni trend individualizma, ki je bil seveda nadnaroden (danes bi morda lahko rekli urbano intelektualen), je bistveno spodkopaval obstoj Boga kot urejevalca sveta: Temu pridru\u017een narodobudni tedaj prav tako, \u010deprav danes ni\u010d ve\u010d, saj je narodno pre\u0161lo v temeljno lokalno-ideolo\u0161ko.<\/p>\n

Anton Mahni\u010d – kot nad\u0161kof Antun Mahni\u010d \u2013 je v skladu s svojim internacionalizmom kasneje ogromno prispeval na Hrva\u0161kem, kjer je slu\u017eboval do svoje smrti. Za Slovence pa je ostal kot negativni pojem, ki se ga je reproduciralo \u0161e celo stoletje. Mahni\u010devstvo je bilo zelo uporabno tudi v \u010dasu socializma, ko je progresiva prevzela oblast. Simbolika se je zreducirala na ozna\u010devanje kr\u0161\u010danskih nazadnja\u0161kih te\u017eenj. Zmagovita ideologija je bistveno dolo\u010dila negativen prizvok besede. Ta ideologija se je seveda prav tako povzpela nad narodotvornostjo in nad posameznikovo intimo. Ideologija je vedno internacionalna. Seveda je pojedla tudi marsikaterega svojega otroka.<\/p>\n

Kaj danes po\u010deti s temi razmerji? Kje poteka boj? Ker boj nedvomno poteka. Kje je progresiva? Kje je konzervativa? Ker so pojmi koncepti, ki se premikajo sem ter tja, \u0161e zdale\u010d niso absolutni. Ali je boj \u0161e vedno kulturni boj? Pozicije mo\u010di so bistvene, ker lahko omogo\u010dajo ali onemogo\u010dajo. Onemogo\u010danje je izvajanje konzervativne mo\u010di.<\/p>\n

\u00bbV \u010dasih vsesplo\u0161ne prevlade mimobe\u017enosti in naklju\u010dnosti nad trajnej\u0161im in sistemati\u010dnim je toliko lep\u0161e videti kulturne projekte, ki potekajo in se razvijajo na trdnih temeljih in v zastavljenem ritmu. Zdi se, da je eden takih ciklus predstavitev sodobnega kiparstva v Mestni galeriji Ljubljana, ki do\u017eivlja svojo tretjo etapo in postaja ena srednjero\u010dnih stalnic tukaj\u0161njega razstavnega prizori\u0161\u010da.\u00ab je ob razstavi v Mestni galeriji Ljubljana (Valovanje v skulpturi, ki predstavlja izbor del nekaterih najvidnej\u0161ih slovenskih akademskih kipark in kiparjev razli\u010dnih generacij) zapisal Vladimir P. \u0160tefanec za Delo.<\/p>\n

\u00bbKustos Sarival Sosi\u010d je koncept razstave zasnoval vnaprej, potem pa izbral avtorje, za katere je presodil, da se mu ali bi se mu lahko prilegali\u00ab, \u0161e zapi\u0161e \u0160tefanec. Izpostavljen je torej znani koncept kustosa, ki diktira temo.<\/p>\n

Na razstavi so bila dela avtorjev, ki so si po starosti med seboj prek peteset let narazen, ustrezno temu so bili tudi izvedbe in u\u010dinki posameznih del. \u0160e posebej Drago Tr\u0161ar je s te\u017ekostjo in okornostjo bistveno odstopal od ideje valovanja. Zdi se, da je razstava \u017eelela na silo priklju\u010diti Tr\u0161arja k sodobnosti. Zdi se tudi, da so vsi ostali kiparji izrabljeni zgolj kot alibi. Kaj se torej dogaja med vrsticami?<\/p>\n

\u017de skoraj deset let je v okolju, ki predstavlja umetnost, \u010dutiti te\u017enjo po vra\u010danju v polpretekli \u010das stabilnih vrednot. Pri nas bolj po naklju\u010dju ta polpretekla doba pogosto sega v obdobje socializma. Tudi v (Vzhodni) Nem\u010diji je tako. Drugje to ni tako razvidno, vendar je \u010dutiti podobno nostalgijo, kar se morda prilega tedanji prevladi socialdemokracije, ki je na Zahodu (verjetno zaradi nevarnosti ideje \u0161irjenja bli\u017ejega komunizma) vendarle vzpostavljala stabilno socialno politiko. Nikjer pa to ni mogla biti predvojna doba, ker je ta preve\u010d pretekla, da bi bila nostalgija. Morda le v Nem\u010diji, kjer so odmevi potla\u010denega nacionalsocializma prav zaradi tega \u0161e \u017eivi.<\/p>\n

Nostalgija je emocionalno stanje spominov na mladost in z dejanskostjo \u010dasa, iz katerega vle\u010de idealizirane spomine, nima dosti skupnega, razen, da so tisti posamezniki, ki ob\u010dutijo nostalgijo, \u0161e \u017eivi. Evociranje vrednot dana\u0161nje generacije arhitektov\/ re\u017eiserjev\/ in\u017eenirjev\/ managerjev dru\u017ebenih vrednot sega v sedemdeseta in \u0161estdeseta leta prej\u0161njega stoletja. Od tam tudi \u010drpajo svoje ikone, ki pa so bile \u017ee takrat ikone – torej \u0161e eno ali dve desetletji nazaj.<\/p>\n

In se zlahka znajdemo v \u010dasu postinformbirojevskega socialisti\u010dnega modernizma, redkeje socrealizma. Ideologija se je postavila nad intimo, nad subjektiviteto, nad umetni\u0161ko avtonomijo \u2013 vse zajeto v besedi \u017edanov\u0161\u010dina. Andrej \u017ddanov je bil sovjetski politik, ki je bil zadol\u017een za ustanovitev in delovanje Informbiroja, s katerim je Sovjetska zveza koordinirala delovanje komunisti\u010dnih partij po svetu. \u017ddanov\u0161\u010dina je oznaka za ideolo\u0161ki diktat v kulturi in umetnosti – \u0161e ena depersonificirana oznaka.<\/p>\n

Drugo obdobje je desetletje ali nekaj ve\u010d po tem, ko so lokalno ekonomijo \u017ee poganjali ameri\u0161ka pomo\u010d in krediti. V umetnost vstopi modernizem\/ ameri\u0161ki kulturni imperializem, ki ga naslednjih deset do dvajset let lokalna umetni\u0161ka srenja zvesto posnema, Jugoslavija – kot \u201enajbolj napredna dru\u017eba na svetu\u201c – pa mednarodno vme\u0161\u010denost njene umetnosti podpira. Seveda je bilo pri tudi nekaj \u017ertev, ki so pa\u010d \u0161le v povednosti predale\u010d, vendar zanemarljivo. Pregnani so bili v tujino.<\/p>\n

Do pojava skupine IRWIN v za\u010detku osemdesetih je te\u017eko govoriti o samobitni umetni\u0161ki ustvarjalnosti. V glavnem se je svetovne trende povzemalo. Seveda tudi v drugih umetni\u0161kih zvrsteh ni bilo ni\u010d druga\u010de. Indikativno je, da so Laibach, IRWIN in NSK predlo\u017eili kot umetni\u0161ki novum prav ideologijo in ideologizirano podobo, ki je bila lokalno eksces, mednarodno pa zelo dobrodo\u0161la originalna konceptualna forma.<\/p>\n

Kulturni boj<\/p>\n

Kulturni boj poteka neprestano. V podrobnem je to boj med posameznikovo avtonomijo in ideolo\u0161kim imperativom, v \u0161ir\u0161em je to boj med konfrontiranimi ideologijami. Ti sta v grobem vedno dve, kar na\u0161o analizo poenostavi. Povezave samo malo odpletemo pa postanejo vzporednice.<\/p>\n

Mahni\u010devstvo in \u017edanov\u0161\u010dina sta dve plati istega kovanca. Razlika med njima je, da je Anton Mahni\u010d bil svoj konzervativni boj v prostoru relativnega politi\u010dnega pluralizma in so se na napad v trenutku javno odzvali napadeni. Celo v tako katoli\u0161ko determiniranem okolju, kot je bila Slovenija druge polovice 19. stoletja, je kraj\u0161o na dolgi rok potegnil Mahni\u010d. Druga\u010de je bilo po 2. svetovni vojni, ko je revolucionarna me\u0161\u010danskoliberalna srenja kreirala novo mitologijo herojev, h kateri so z artefakti izdatno pripomogli ideolo\u0161ko podvr\u017eeni umetniki.<\/p>\n

Imamo torej dve povr\u0161ini, ki ju moramo pravilno zoperstaviti. Ena je ideolo\u0161ki diktat, ki je lahko levi ali desni – konzervativni ali progresivni, stari ali mladi. Vse te dvojice morajo biti nevtralni pojmi, sicer njihovi pomeni vrednostno prevladajo. Druga povr\u0161ina je pravica do subjektivitete, avtonomije. Tudi tu so (poenostavljeno) zoperstavljene individualne ideje\/ smernice\/ koncepti, ki se ka\u017eejo kot idejni konstrukti, vendar jih je te\u017eko imenovati ideologije, ker niso izre\u010deni s pozicije mo\u010di.<\/p>\n

Prav pozicija mo\u010di, ali kakr\u0161enkoli diktat, je na\u0161e izhodi\u0161\u010de. V praksi je to onemogo\u010danje \u2013 izre\u010di NE, prepoved. Infantilizacija v smislu: \u010de obstaja o\u010detovska (ali materinska) pozicija mo\u010di, ki prepoveduje ali onemogo\u010da, potem je njen komplement pozicija otroka – kar dolo\u010di sistem kot celoto za infantilnega. Znotraj infantilnega sistema se nagrajuje pridnost. Mati: “\u010ce ne bo\u0161 priden, te ne bom imela rada”; o\u010de: “\u010ce bo\u0161 priden, bo\u0161 dobil…”. Infantilni sistem lahko imenujemo tudi pokroviteljski ali absolutisti\u010den ali razsvetljensko absolutisti\u010den ali fa\u0161isti\u010den ali stalinisti\u010den ali mened\u017eerski. Demokrati\u010dni sistemi niso imuni za te prehode, ker so reprezentativni – v trenutku prekinitve ali zmanj\u0161anja dejanske vertikalne komunikacije lahko postanejo karkoli od prej na\u0161tetega. O\u010de naroda je nekak\u0161na mila oznaka, ki se kar naenkrat pojavi od nekod in obelodani, da se nahajamo vb infantilnem diskurzu.<\/p>\n

Nas zanima identifikacija podro\u010dja kreativnosti, ki je brez pozicije mo\u010di. Torej: ki lahko prosto tvori avtonomne idejne konstrukte – ti pa so lahko omogo\u010deni ali onemogo\u010deni. Ta opozicija je lahko konzervativna ali progresivna, tradicionalna ali sodobna. In dodatno: ki se sploh nima namena zavihteti na pozicijo mo\u010di. To polje je imanentno civilnodru\u017ebeno. V javnem diskurzu sodeluje s sugestijo idej, z lastnim vzorom. To ni revolucionarna pozicija, pa\u010d pa evolucionarna. Za svoje delovanje potrebuje mir in relativno odsotnost ideolo\u0161kega diktata.<\/p>\n

Problem nastane, ker tako nastale idejne tvorbe zlahka postanejo ideologije, ko se jih izruje in apropriira za narodotvorne ali druge ideolo\u0161ko-politi\u010dne namene. Izruvanje pomeni, da se odstrani pravico subjektivitete. Izruvek postane primeren za transplantacijo v kulturno dru\u017ebeno, narodno tkivo, ki je konstrukt, ki potrebuje za svoj obstoj mitologijo\/ preteklost, to pa so ikone. Zgodovina umetnosti, ki nima stalno v zavesti vsakokratnih dru\u017ebenih odnosov, je prav tak konstrukt, oziroma je v narodotvorni slu\u017ebi.<\/p>\n

Ikone, simbolno povzdignjene na stopnjo religioznih objektov narodovega \u010da\u0161\u010denja, so seveda tudi \u010dlove\u0161ke osebnosti. V praksi to poteka tudi nesimbolno – na ravni finan\u010dne kompenzacije, zato je boj za simbolne pozicije hud. Najbolje je pogledati spisek nagrajencev, pa je dokaj jasno, katere ikone (in ideologijo) si \u017eeli politika. Jasno sliko sicer kazijo neogibni nepotizmi in podobne va\u0161ko-plemenske povezave, ki pa se jih tudi lahko uvidi kot posebno obliko ideologije. Navidezna odsotnost ideologije, ki pa vseeno proizvaja ikone, pomeni, da ikone proizvajajo ideologijo. Le zajeti je treba njene parametre in sestaviti pomen.<\/p>\n

Ob odsotnosti jasne ideologije se pojavljajo tudi primarnej\u0161e oblike ideolo\u0161kih sugestij, ki jih v nadaljevanju opredelim kot mesijanstvo. Iz religij zajeta beseda morda tudi nakazuje, da gre za konzervativne sugestije (en korak nazaj…; nazaj h koreninam, itd.). Tu se ne ogibam ve\u010d vrednostnih oznak, \u010deprav so mesije vseh barv. Posamezniki izpostavljeni kot mesije so zgolj personifikacija \u017eelje po vrednostni spremembi v dru\u017ebi, zato v svoji zmotljivi \u010dlove\u0161kosti niti ne zdr\u017eijo dolgo. En korak nazaj – dva naprej se pogosto spremeni v dva koraka nazaj – en naprej.<\/p>\n

“Dva koraka naprej – en nazaj” je naslov revolucionarnega pamfleta Vladimirja Ilji\u010da Lenina iz leta 1904. Parafraza “En korak nazaj – dva naprej” je bila verjetno uporabljena po uspe\u0161ni revoluciji (tudi pri nas). Nadaljne permutacije so hudomu\u0161ne in so retrogradne: “dva koraka nazaj, en korak naprej” in manj uporabljan “en korak naprej – dva koraka nazaj”.<\/p>\n

Novi mesija<\/p>\n

Mesija (hebrejsko: \u05de\u05b8\u05e9\u05b4\u05c1\u05d9\u05d7\u05b7, izg. m\u0101\u0161\u00eeah; starogr\u0161ko: \u03bc\u03b5\u03c3\u03c3\u03af\u03b1\u03c2, izg. mess\u00edas) je re\u0161itelj ali osvoboditelj skupine ljudi, v osnovnem pomenu \u017eidovskega ljudstva.<\/p>\n

V staro\u017eidovski religiji obstaja verovanje, ki napoveduje konec sveta in to povezuje s pojavom \u010dlove\u0161kega mesije, ki odre\u0161i manj\u0161i del \u010dlove\u0161tva in po koncu sveta v novem svetu zagotovi obdobje svetovnega miru. Podobno je v Islamu. V kr\u0161\u010danstvu pa je ta vloga rezervirana za Bo\u017ejega sina (Mesija je Kristus, iz starogr\u0161\u010dine \u03c7\u03c1\u03b9\u03c3\u03c4\u03cc\u03c2, izg. khrist\u00f3s, kar je prevod hebrejske besede za mesijo). Bo\u017eji sin je prvi del mesijanstva izpeljal, novega sveta pa \u0161e ni vpeljal.<\/p>\n

Mesijanstvo je torej starodavna \u017eelja, ki se neprestano reproducira na razli\u010dnih podro\u010djih. Kar bomo tu dokazovali je, da bomo temeljnemu konfliktu, konfrontaciji med staro- in mlado- priklju\u010dili \u017eeljo enih ali drugih po odre\u0161itvi konflikta, ki je mo\u017eno le z zmago enih nad drugimi. To pa je v nepredelani obliki \u017eelja po odre\u0161itelju. V primeru manj\u0161ih konfliktov je dovolj kar re\u0161itelj. Na primer: re\u0161itelj podobe.<\/p>\n

V lokalni politiki lahko \u017ee nekaj \u010dasa spremljamo kri\u017eev pot Janeza Ivana Jan\u0161e, ki sicer ni kr\u0161\u010dansko razpolo\u017een, vendar je na\u010din, s katerim se manifestira v javnem, prav religiozno arhai\u010den. Za njegove brezpogojno vdane vernike je prihodnost brez njega konec sveta, za njegove nasprotnike pa je Princ teme. Konfrontacija je popolna, sprava nemogo\u010da.<\/p>\n

V umetnosti 21. stoletja je zelo podobno. Ko so se sodobnoumetni\u0161ka iskanja upe\u0161ala v hlastanju po vedno novem, ki so jih vedno bolj pospe\u0161eno diktirali marketin\u0161ko razpolo\u017eeni oblikovalci trendov (mednarodni zvezdni\u0161ki kustosi), se je razvoj na videz ustavil v histeri\u010dnem poskakovanju na mestu ali pa v samozadovoljnem akademskem izolacionizmu, samozadostnosti (hermeti\u010dnosti), so se sporadi\u010dno za\u010deli pojavljati klici po koraku nazaj. Vedno je \u0161lo za sugestijo\/ personifikacijo re\u0161itelja podobe.<\/p>\n

Nova podoba, nova umetnost na prelomu v osemdeseta prej\u0161njega stoletja – v nasprotju s konceptualizmi, z do skrajnosti privle\u010denimi modernizmi tistega \u010dasa, povratek h neposredni komunikaciji z gledalcem, poslu\u0161alcem – k bazi\u010dnim energijam. Italijanski umetnostni kritik in kustos Achile Bonito Oliva je leta 1979 na straneh revije Flash Art vpeljal pojem transavantgarde, kar je nato rodilo pojme Nuova immagine, New image painting in pri nas Novo slikarstvo. Slikarstvo jer bilo na videz re\u0161eno.<\/p>\n

“Slikarstvo Nove podobe nastaja predvsem na obrobju centrov velikih mest in je zato izrazito pokrajinsko \u2013 govorimo o pojavu genius loci \u2013, \u010detudi pogosto vpeto v raznorodne predstave in razpolo\u017eenja, ki z doma\u010dijsko ikonografijo nimajo prav nikakr\u0161ne zveze. Nova podoba se je za\u010dela in kon\u010dala zelo hitro, nepozornemu zapisovalcu zgodovine je lahko prehitro u\u0161la. Konec 80. let so \u017ee zaznamovale pregledne razstave predstavnikov Nove podobe v ljubljanski Moderni galeriji (E. Bernard, H. Gvardjan\u010di\u010d) predvsem pa uveljavljanje skupine IRWIN (1983\u2013), ki je za\u010dela postopoma \u0161iriti svoj dru\u017ebeni vpliv.”
\n(citirano \u017diva \u017ditnik, R. \/ http:\/\/www.pojmovnik.si\/koncept\/nova_podoba\/ )<\/p>\n

Torej interpretirajmo: genius loci kot mesija, autopoetika kot nekaj, kar ozna\u010duje izrazito individualne ekspresivnosti.V obeh primerih personifikacija re\u0161itelja. Odpor zoper nekomunikativnost, hermeti\u010dnost, konceptualizem. Pogosto antiintelektualizem, nova naivnost, divjost, neoekspresionizem kot komunikacijska sredstva.<\/p>\n

Re\u0161itelji podobe<\/p>\n

Sredi prvega desetletja drugega tiso\u010dletja zaznamo nov val klicev h koraku nazaj. Tokrat pride iz Nem\u010dije. Leipzi\u0161ka \u0161ola (“socrealizem sre\u010da popart!”). Leipzig: vzhodnonem\u0161ki postindustrijski model mesta predelan za vzor novega sveta: turizem, kreativne industrije, hipsterji, tehno. Neo Rauch in velika platna. Na leipzi\u0161ki umetnosti akademiji ne pri\u010dakujejo od \u0161tudentov slikarstva eksperimentiranja, prav tako niso za\u017eeljene pretirane stilizacije ali abstrakcije. Rauch, ki je na akademiji profesor, zavra\u010da kakr\u0161nokoli povezavo z novotarijami in inovacijami, se ima za zelo konzervativnega \u010dloveka – proti napredku in proti spremembam. Pred nekako desetimi leti se spomnim fraze “korak nazaj, dva naprej…” tudi v povezavi s sodobno klasi\u010dno glasbo, ki se je tedaj (in \u017ee desetletja poprej) utapljala v akademizmih. Verjetno ni naklju\u010dje da je tudi ta izjava pri\u0161la iz nem\u0161kih, oz. to\u010dneje: nekdanjih vzhodnonem\u0161kih logov.<\/p>\n

V na\u0161em okolju se je v drugi polovici devetdesetih uveljavila in nato v naslednjem desetletju prosperirala dinami\u010dna intermedijska sodobnoumetni\u0161ka scena, ki pa je nato do\u017eivela precej\u0161en padec javnega interesa, ki je bil neposredno povezan s finan\u010dno krizo. To se je \u010dutilo od leta 2007 dalje, najprej s posegom v ljubljansko javno socialno in kulturno blagajno, ko je novoizvoljeni \u017eupan Zoran Jankovi\u010d moral nekje nadomestiti izpadla dr\u017eavna sredstva, ki mu jih je odvzela tedanja Jan\u0161eva vlada. Mestni partnerji v sociali so se sicer hitro odzvali, zato tam redukcij sredstev ni bilo, druga\u010de pa je bilo v kulturi, kjer so bile naslednjih nekaj let velike redukcije sredstev.<\/p>\n

To se je dogajalo vzporedno s privatizacijo in tako tudi z instrumentalizacijo javnih medijev, kar pomeni, da se je neodvisna kritika zmanj\u0161ala na minimum, ostalo je le \u0161e pri nekaj po prijateljski liniji naro\u010denih \u010dlankov letno. Mestna ob\u010dina Ljubljana je sicer precej hitro sofinancirala Poglede, nekak\u0161no trendi popularno-kulturno prilogo Dela (in kasneje samostojno revijo), ki ni kazala namena sodelovati z lokalno kulturno produkcijo, ampak je imela motive usmerjati k drugim poljem (arhitektura, oblikovanje, svetovni trendi, itd.). Od leta 2009 je ekonomska kriza po\u010dasi za\u010dela najedati tudi dr\u017eavno blagajno. Potrebno je bilo zmanj\u0161ati porabo – najti notranje rezerve. Neorganizirani umetniki so bili ponovno prva tar\u010da. Za javne zavode je bila v uporabi beseda \u201emodernizacija\u201c.<\/p>\n

Vedno bolj pogosti so bili o\u010ditki o hermeti\u010dnosti, samozadostnosti – nekriti\u010dno povzemani tudi znotraj scene (J. Krpan), ali izjave o dolgo\u010dasnosti sodobne umetnosti nekaj kasneje (A. Pirman) in tedaj tudi hibridizacije in redefinicije umetni\u0161kih usmeritev institucij (Kibla v Mariboru; njihov program in \u010dasopis Folio). Histeri\u010dno stopicanje na mestu je rodilo re\u0161itev “korak nazaj…”, na katerem \u0161e vedno stopicajo. Naslednja stopnja je bila instrumentalizacija umetnosti s klju\u010dno besedo Znanost in umetnost. Ta je rodila preformiranje mnogih kulturno-umetni\u0161kih sredin v hibridna \u2013 umetni\u0161ko-izobra\u017eevalna telesa (Galerija Kapelica, UGM Maribor, MKC Maribor). Uvajala se je povezava s turizmom. Turizem in kultura sta postala eno – kulturna ponudba. Metelkova je postala alternativna turisti\u010dna to\u010dka \u2013 turistom lokalci pravijo teroristi. Na Ministrstvu za kulturo naredijo plan za novo petletko: med \u201ekazalci\u201c omenjajo kreiranje novih nacionalnih umetni\u0161kih ikon.<\/p>\n

Lokalni re\u0161itelji podobe pogosto nimajo ni\u010d opraviti z njihovo uporabo v mesijanske namene. Tak je npr. Marko Jak\u0161e, ki je kot slikar individualna pojava, genius loci, divjak z njemu lastno autopoetiko. Malo druga\u010dna zgodba je znanostjo in umetnostjo pri Galeriji Kapelica, ki naj ne bi zajemala herojev iz preteklosti, ampak povzdignila re\u0161itelje za novi \u010das (znanost=religija). To so pojmi kot bioart, nanoart, fascinacija z genetiko, plasti\u010dno kirurgijo, jogurtom, itd. Umetnost pokorno sledi kapitalu in desenzibilizira ljudstvo za nove industrije. Plasti\u010dni kirurg Franc Planin\u0161ek na predavanju\/ performensu v prostoru Cirkulacija 2 izjavi: \u201ejaz sem resni\u010dni body artist!\u201c.<\/p>\n

Podobni konstrukti person re\u0161iteljev se pojavljajo tudi ob podeljevanju nagrad, kjer kreiranje lokalno-dr\u017eavnih veli\u010din sicer ne ka\u017ee enotne strategije. Jasno je le, da nagrada v tem \u010dasu nima simbolne vrednosti, vendar v perspektivi bistveno vpliva na vi\u0161ino pokojnine. Tukaj poteka torej boj za konkretne ugodnosti. Tak\u0161ne spropriacije simbolnih vrednosti so za ve\u010dino umetnikov nepomembne in nedoumljene, vendar prikrivajo zelo realna rangiranja, ki potekajo mimo deklariranih “kvalitete, odli\u010dnosti, zaslu\u017enosti”.<\/p>\n

Ljubljanska \u017dupan\u010di\u010deva nagrada (najvi\u0161je priznanje Mestne ob\u010dine Ljubljana za izjemne stvaritve na podro\u010dju umetnosti in kulture, ki trajno bogatijo kulturno zakladnico) – in preko celega leta tudi Glasilo Ljubljana – vzporedno kreirajo prav posebno lokalno mitologijo, ki zelo spominja na \u010das zlatega socializma sedemdesetih. Academia je zakon.<\/p>\n

Dr\u017eavna komisija s Pre\u0161ernovo nagrado deluje manj strokovno na\u010drtno, saj se v navzkri\u017eju interesov pojavljajo politi\u010dni pritiski, ki vna\u0161ajo \u0161e ve\u010dje nekonsistentnosti (npr. na predlog nagrade s strani upravnega odbora Pre\u0161ernovega sklada Jo\u017eetu Mo\u017eini za dokumentarec o Pedru Opeki, je tedanja strokovna komisija celo odstopila). Sicer pa Pre\u0161ernova nagrada v praksi deluje \u0161e najbolj po principu zagotavljanja pokojninskega dodatka za ostarele mladoslovence, za staroslovence pa kot (dokaj jalov) poskus vpeljavanja novih veli\u010din v narodovo kulturno zavest.<\/p>\n

Med re\u0161itelji se pojavljajo \u0161e la\u017eni re\u0161itelji, ki so formirani in propagirani s strani obstoje\u010dih institucij. Tak\u0161na je npr. skupina umetnostnih kritikov (tudi umetnikov?) \u0160UM, ki se v predgovoru k eni od \u0161tevilk naivno samodeklarirajo za neodvisne, vendar nekateri priimki in podporniki (Moderna galerija) ter neformalne medsebojne povezave govorijo drugo zgodbo. Spomnim se pojma \u00bbavtenti\u010dnega interesa\u00ab kot na\u010dina anga\u017eiranosti sodobne umetni\u0161ke in\u0161titucije v \u017eivem lokalnem umetni\u0161kem tkivu, ki ga je Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, uporabila za naslov svoje knjige na temo razprav o kuratorstvu in sodobni (vizualni) umetnosti.<\/p>\n

\u0160UM je le ena posledica strategije, ko javni zavod za\u010dne aktivno me\u0161ati neodvisno lokalno umetni\u0161ko juho s svojimi agenti. Rezultat so lahko le diskreditacije mati\u010dni instituciji nepokornih in nepotrebnih pojavov. O drugi posledici, ki se ti\u010de nereflektiranega sodelovanja javnega zavoda z nekaterimi politi\u010dnimi aktivisti, ki prav tako slu\u017eijo za diskreditacijo in discipliniranje neodvisnih, je bilo \u017ee precej govora.<\/p>\n

In med vso to kolobocijo mladoslovencev in staroslovencev, mesij, re\u0161iteljev podobe in la\u017enih re\u0161iteljev, partizancev in domobrancev, akademikov, asistentov in profesorjev, podeljevalcev financ in dr\u017eavnih nagrad, Jud in I\u0161karijotov, koro\u0161kih deklic in de\u010dkov, umetnikov in likovnih kritikov, salonskih in ostalih – aktivistov, avtenti\u010dnih interesov, mestnih in va\u0161kih \u2013 plemen, mestnova\u0161kih in va\u0161komestnih \u2013 rodovnih skupnosti, lokalnega me\u0161anja genov \u2013 iz ljubezni ali brez nje, golobov, podgan, nutrij in grafitarjev se znajde na\u0161 junak! (ah, skoraj sem pozabil : krvolo\u010dnih intelektualcev…).<\/p>\n

Kako na\u0161 junak ohranja nedol\u017enost?<\/p>\n

Deseti brat<\/p>\n

“Deseti brat, delo Josipa Jur\u010di\u010da, velja za prvi slovenski roman. Iz\u0161el je leta 1866. Motiv Desetega brata je ljudski in prikazuje usodo desetega otroka v dru\u017eini (ljudska pesem Desetnica). Na eni strani povezuje zgodbo iz grajskega okolja, na drugi strani pa zgodbo iz va\u0161kega okolja. Dvojnost v romanu opazimo tudi pri uporabi jezika. V grajskem okolju lahko re\u010demo, da uporablja slovenski me\u0161\u010danski jezik tedanjega \u010dasa, v va\u0161kem okolju pa uporablja \u017eiv, izviren, duhovit jezik, ki se razlikuje od prvega.” (-> Slovenska wikipedija)<\/p>\n

Deseti brat je romanti\u010dna dickensovska pripoved polna oseb, preobratov, emocij, te\u010de kri. Za sodobnega bralca je preve\u010d polna akrobacij, tako da celo slovenska wikipedija ne ve, kdo to\u010dno koga ustreli. S pojmom desetega brata se ponovno znajdemo globoko v 19. stoletju, soo\u010da se mestni (grajski) in va\u0161ki \u017eivelj.<\/p>\n

Romanu je Fran Levstik, najpomembnej\u0161i kritik tistega \u010dasa, o\u010dital veliko slabosti: da je jezik preve\u010d romanti\u010den, da ni ljudski, da se je premalo posvetil psihologiji oseb in da je \u010dutiti gosposki Stritarjev vpliv. Celo pri “va\u0161ki sredini” Levstik ni bil povsem zadovoljen, \u010de\u0161 da je Jur\u010di\u010d naslikal preve\u010d reve\u017eev, kot da Slovenci ne bi imeli bogatih kmetov. Glavni junak proti koncu romana odide na Dunaj, kjer do\u0161tudira in postane doktor prava, sre\u010dno se pri\u017eeni v premo\u017eno dru\u017eino. Deseti brat nima sre\u010dne usode \u2013 pred\u010dasno umre. Po smrti od obeh sre\u010dnikov dobi od njiju spominek iz rezanega kamna. (Povzeto po Slovenski wikipediji.)<\/p>\n

Ob vsem tem narodnem bogastvu \u0161e vedno aktualnih metafor je te\u017eko, da je Jur\u010di\u010d Desetega brata napisal zgolj kot fabulo. Deseti brat kot dru\u017ebeno ozna\u010den, zavr\u017een, izlo\u010den, potepuh, va\u0161ki posebne\u017e, in na drugi strani kot neodlo\u010den, i\u0161\u010do\u010d svoje mesto v dru\u017ebi. Vendar vsaj na za\u010detku (v mladosti) – vedno tudi z mo\u017enostjo, da se bogato poro\u010di in se iz va\u0161kega okolja preseli v grajsko.<\/p>\n

Tudi Dunaj s simboliko tujine, ki neodlo\u010dnega in neuvr\u0161\u010denega utrdi in potrdi ter vrne v lokalno okolje, ki mednarodno potrjeno vrednost sprejme. A prej ga mora lokalno okolje izgnati. Dunaj, Berlin, Zuerich, London, Paris,… Levstik bi danes verjetno prav tako trdil, da lokalno okolje ni obubo\u017eano – da je kar nekaj premo\u017enih mestnova\u0161kih in va\u0161komestnih dru\u017ein. In pritrdili bi mu.<\/p>\n

Spominek iz rezanega kamna je simbolika \u017ertvenega kamna, ki vsaki\u010d o\u010disti narod \u2013 a predvsem narodotvorni, narodopisni del naroda. Redko se \u017ertvuje krivega (-> ne-nedol\u017enega), \u017ertvena \u017eival mora biti nedol\u017ena \u2013 jagnje, Kristus, v judovski bibli\u010dni zgodbi sin, v azte\u0161ki tradiciji spolno nedol\u017ena h\u010di. Kri se me\u0161a, a hkrati mora kri tudi te\u010di.<\/p>\n

Mesijanstvo in \u017ertvovanje sta tesno povezana. Mesija, ki se ne \u017ertvuje ni pravi odre\u0161enik. Mesija, ki ni nedol\u017een, je la\u017eni odre\u0161enik. Seveda sodobni svet ne potrebuje odre\u0161enike, potrebuje pa nedol\u017ene: potepuhe\/ nomade, posebne\u017ee\/ samosvoje posameznike, ki govorijo resnico, delajo po svoje in ne po njihovo, ne vstopajo v nesvete gosposke va\u0161komestne zarote, zavra\u010dajo gospodstvo, omogo\u010dajo in ne onemogo\u010dajo, zagotavljajo pluralnost in ne pridigajo nasilja.<\/p>\n

Borut Savski<\/p>\n

\/besedilo v pdf obliki Apologije za Mahni\u010da<\/a>\/<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Mesijanstvo in \u017ertvovanje sta tesno povezana. Mesija, ki se ne \u017ertvuje ni pravi odre\u0161enik. Mesija, ki ni nedol\u017een, je la\u017eni odre\u0161enik. Seveda sodobni svet ne potrebuje odre\u0161enike, potrebuje pa nedol\u017ene: potepuhe\/ nomade, posebne\u017ee\/ samosvoje posameznike, ki govorijo resnico, delajo po svoje in ne po njihovo, ne vstopajo v nesvete gosposke va\u0161komestne zarote, zavra\u010dajo gospodstvo, omogo\u010dajo in ne onemogo\u010dajo, zagotavljajo pluralnost in ne pridigajo nasilja.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9,1,2,28],"tags":[19,36,41,34],"class_list":["post-558","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-turboblog","category-archive","category-arts","category-concepts","tag-concepts-2","tag-discourse","tag-essays","tag-turboblog-2"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/558","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=558"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/558\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=558"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=558"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=558"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}