{"id":394,"date":"2015-01-03T22:10:56","date_gmt":"2015-01-03T20:10:56","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ljudmila.org\/~savskib\/?p=394"},"modified":"2024-12-31T14:42:52","modified_gmt":"2024-12-31T12:42:52","slug":"metina_lista","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.turborebop.net\/?p=394","title":{"rendered":"Metina lista: Borut Savski, graditelj strojev"},"content":{"rendered":"
[Original at http:\/\/metinalista.si\/borut-savski-graditelj-strojev\/<\/a>]<\/div>\n
<\/div>\n

\"Borut<\/a><\/p>\n

Borut Savski (foto: osebni arhiv BS)<\/p>\n

1. Kdo si in kaj po\u010dne\u0161?\u00a0<\/strong><\/p>\n

Borut Savski.\u00a0Graditelj strojev – umetnik, programer, elektronik, po sili razmer mehanik, pogojno glasbenik, do nedavna tudi graditelj socialnih mre\u017e (na klasi\u010den na\u010din) – tudi neke vrste strojev, zadnje \u010dase pa malo oto\u017een – kam gre ta svet (Ivan Cankar se obra\u010da v grobu…). V besedi graditelj se tudi skriva bistvena razlika do besede heker, s katero se res te\u017eko identificiram. Hekanje pomeni bolj razkosavanje, razstavljanje – le pogojno tudi vkup metanje – pa \u0161e to bolj na hitro. Ni\u010d ni hitrega in enostavnega pri programiranju, \u010de pa se \u017ee kaj skupaj zme\u010de, potem potrebuje piljenje in glancanje v nekon\u010dnost. Program je stroj namenjen uporabi – \u010de kaj ne deluje, potem se to imenuje napaka (napakica) in jo je treba popravit. Torej funkcionalnost. Umetnost pa je nefunkcionalna.<\/p>\n

\u010ceprav sem se daljnega 1980 med \u0161tudijem \u017ee seznanil s Fortranom, sem se med programerje uvrstil dokaj pozno – sredi 1990-ih in bolj intenzivno po 2000-ih na Radiu \u0160tudent. Pritegnil me je splet in definicije spletnih medijev – multimedijska platforma. Ker naokoli ni bilo programerjev, oziroma so bili predragi, sem se dela lotil sam. Odkritje takrat je bil skriptni jezik php, ki ni potreboval kompiliranja, saj to po\u010dne sproti, zato je bil “odprt” – odprtokoden. Tu je potekalo moje u\u010denje. Php je \u017ee dolgo najbolj raz\u0161irjena platforma za izdelavo dinami\u010dnih strani. Spletne strani Radia \u0160tudent so se uspe\u0161no razvijale, namen je bil kreirati platformo za samostojno delo \u010dim ve\u010d sodelavcev, kar je popolnoma uspelo. Na drugem mestu je bilo hkratno sestavljanje arhiva. To je do\u017eivelo polom, ko so pred dvema letoma menjali prej\u0161nji (cms) sistem in niso premogli koncentracije za prekopiranje vsebin stare podatkovne baze. No, tu se potem civilizacija kot zaporedje korakov kon\u010da. Tudi s takimi “konci zgodovine” imam problem.<\/p>\n

Spletna multimedija in razmeroma veliki spletni sistemi so zgleda moja specialnost. Leta 2007 sem pripravil in splovil spletno zalo\u017ebico Trivia Records<\/a> – del projektov KUD Trivia, ter \u010dez dve leti neprimerno ve\u010djo sestro – umetni\u0161ki video arhiv DIVA<\/a> – za SCCA Ljubljana, nekaj let kasneje pa velikega brata PHIL<\/a> – za Photon – specializiranega za fotografijo. Na \u017ealost podobnega uspeha, kot ga je imela stran Radia \u0160tudent, ki je “za\u017eivela”, druge strani niso dosegle. Vztrajno capljajo neobiskane in slabo uporabljane, kar programerju jemlje veselje in povzro\u010da oto\u017enost. Stvari morajo za\u017eiveti, sicer umrejo. Fotografski vmesnik PHIL ravno te dni sku\u0161amo obuditi k \u017eivljenju s tem, da ga bomo cepili \u0161e za uporabo na pametnih telefon\u010dkih. Seveda je to neogibno vplivalo na koncept – precej bolj \u0161iroko zastavljen bo poslej.<\/p>\n

\"Borut<\/a><\/p>\n

Borut Savski (foto: osebni arhiv BS)<\/p>\n

2. Kak\u0161no strojno opremo uporablja\u0161?\u00a0<\/strong><\/p>\n

Zgleda, da so po\u010dasi starajo\u010di kosi opreme \u0161e dovolj dobri za ve\u010dino stvari, tako da je \u017ee okoli pet let osrednji delovni prostor Intelov dual-core motherboard Foxconn P4M9007 z dodanimi potrebnimi karticami. Za delo na terenu imam pribli\u017eno enako star Intel dual-core prenosnik Asus, ki je malo te\u017eak za dana\u0161nje razmere, vendar “vliva zaupanje”. Lani je dobil SSD (solid state disk), kar ga je o\u010ditno naredilo bolj posko\u010dnega. Ta prenosnik je \u0161e vedno primeren celo za 3D real-time grafiko, torej tudi za neke vrste VJ-janja. Najbolj presenetljivo pa je, da ma\u0161ine niti ne crkujejo, kar je v popolnem nasprotju z obi\u010dajnimi mnenji. Crkujejo torej le ljudje (in programi). \u0160ele pred kratkim sem se opremil s pametnim telefonom – LG itd., ima Android, ki je prav o\u010ditno tudi ra\u010dunalnik, \u010deprav zaenkrat \u0161e ne primeren za druga\u010dno uporabo \/ delo.<\/p>\n

3. In kak\u0161no programsko opremo?\u00a0<\/strong><\/p>\n

Hm, Windows XP, angle\u0161ki jezik, najbolj enostaven izgled in funkcije. Sicer zadnje \u010dase ovohavam tudi Windows 7. Temu bi se lahko reklo klasi\u010den okus, ampak za vsakodnevno delo so vsi lepotni in preve\u010d “funkcionalni” dodatki mote\u010di, da ne govorim o prevodih, ki predvidljive funkcije zavijejo v meglo lokalnih psihopatologij – angle\u0161ki tehni\u010dni jezik je dovolj oddaljen, da se ga lahko razume brez te emocionalne navlake. Sicer sem sku\u0161al tudi z Linux variantami, vendar so osnovne variante namizij vedno nerazumljivo nerodne – pospe\u0161ki mi\u0161ke niso nikoli \u010disto pravi – \u010de \u017ee kopirajo windows ali osx, potem naj to naredijo bolj pazljivo. Za server je seveda linux z naborom ustreznih serverskih programov edina re\u0161itev. Apple OSX je \u010disto v redu, vendar so cene zame neprimerne (hackintosh hack pa mi ni uspel …).<\/p>\n

Od ostalega (najbolj bistvenega) so to prosti programi Pure Data<\/a>, tudi Max\/MSP, ki imata na\u010din grafi\u010dnega programiranja, za obi\u010dajno programiranje pa wordpad in kak\u0161ne bolj napredne tekstovne urejevalnike. Pa seveda vezano na apache server, mysql podatkovno bazo in php preprocesor. Tudi kak\u0161na Java je kdaj pa kdaj v obdelavi, javaskript pa itak vedno. Kar se ti\u010de spleta, te\u017eko razumem, da kdo onemogo\u010di javaskript, saj s tem izgubi vse dinamike, ki jih ta spletu omogo\u010da.<\/p>\n

\"(osebni<\/a><\/p>\n

(osebni arhiv BS)<\/p>\n

4. Kako bi spremenil svet, \u010de bi lahko?\u00a0<\/strong><\/p>\n

Svet se o\u010ditno dogaja cikli\u010dno –\u00a0 fazi odpiranja sledi faza zapiranja. To pomeni, da obdobju raziskovanja in odprtih mo\u017enosti sledi obdobje zaprtosti, trdnih definicij, nespremenljivih razmerij. To drugo gre tudi v\u0161tric s cinizmi (ne da se …). V tej fazi je svet zdaj – ne glede na vedno nove tehnolo\u0161ke korake. O\u010ditno tehnologija ne spreminja sveta brez spreminjanja tehnologije \u010dlove\u0161kih odnosov. Ti gredo rakovo pot. Sredi devetdesetih ob razmahu interneta smo nekaj \u010dasa zaznavali, da hodita ta dva razvoja vzporedno, vendar je bilo kmalu jasno, da temu ni \u010disto tako. Zdaj je to kristalno jasno.<\/p>\n

Kar se ti\u010de hekanja – nekateri programi so do\u017eiveli zrelo fazo, umestili so se v slehernikov vsakdan (neko\u010d Globin, danes Facebook, Windows, iPad) – niso ve\u010d trademarki, ampak sopomenke vsakodnevnih opravil. To so primeri uspe\u0161nih programov, vendar so v svoji preveliki uspe\u0161nosti zadu\u0161ili ostale. Lep primer, kako \u010dredno obna\u0161anje privede do monopola. Pri programju je to \u0161e bolj na svetovni ravni, ker je distribucija svetovna. Marsikateri program je tudi \u017ee do\u017eivel stopnjo, da so se programerji ob njih postarali, izgubili interes, umrli – naslednikov njihovega dela pa ni. Del te problematike naj bi re\u0161evala “odprta koda”, vendar se zdi, da preve\u010d stavi na nizkoprora\u010dunskost. Programerji morajo pre\u017eiveti – da, ho\u010dejo biti celo sre\u010dni.<\/p>\n

Kaj bi spremenil? Vzpostavil ve\u010djo dru\u017ebeno odgovornost tistih z enormnimi uspehi, kar se obi\u010dajno po\u010dne prek davkov. Torej: relativiziral bi enormne uspehe (zaslu\u017eke) in \u0161el bolj v smeri evaluacije dela. Kompromis med delom in izdelkom (hm, v vsakem Slovencu je nekaj Kardelja). To potem pomeni socialo, ki pa je povsod na udaru. Ah, neoliberalizme imamo o\u010ditno vsi v zobeh.<\/p>\n

5. Kaj bi ustvaril, \u010de ne bi bilo omejitev?\u00a0<\/strong><\/p>\n

Omejitve so moje determinante. Brez omejitev ne morem ni\u010d. Ni\u010d ne bi ustvaril, \u010de ne bi bilo omejitev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Borut Savski. Graditelj strojev – umetnik, programer, elektronik, po sili razmer mehanik, pogojno glasbenik, do nedavna tudi graditelj socialnih mre\u017e (na klasi\u010den na\u010din) – tudi neke vrste strojev, zadnje \u010dase pa malo oto\u017een – kam gre ta svet<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":600,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9,1,4],"tags":[34,25],"class_list":["post-394","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-turboblog","category-archive","category-net","tag-turboblog-2","tag-webpages"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/394","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=394"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/394\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2337,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/394\/revisions\/2337"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/600"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=394"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=394"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=394"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}