{"id":386,"date":"2014-12-12T11:53:36","date_gmt":"2014-12-12T09:53:36","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ljudmila.org\/~savskib\/?p=386"},"modified":"2024-12-28T13:58:24","modified_gmt":"2024-12-28T11:58:24","slug":"vrednota-vrednost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.turborebop.net\/?p=386","title":{"rendered":"“Vrednota” ni enako “vrednost”"},"content":{"rendered":"

Te misli so se porodile ob prebiranju prispevkov na blogu Alenke Sottler Kreativni razred – http:\/\/kreativnirazred.blogspot.com\/<\/a>. Prebiranje je vzpodbudila objava Alenkinega pogovora z Mileno Kosec glede njenega sodelovanja pri mednarodnem projektu Artist on Hiatus (Umetnik na oddihu). Zdi se, da \u010de stvari domislim na papirju, se potem izvijem iz enodimenzionalne linije razmi\u0161ljanja. Na nek na\u010din se razpre povr\u0161ina, ki je ve\u010ddimenzionalna in bolj kompleksna. Pisanje je sicer spet povratek na zaporedje – na linijo – a morda vseeno kompleksnej\u0161e.<\/p>\n

Spo\u0161tovani Milena in Alenka,<\/p>\n

morda bi lahko dodal kak\u0161no polemi\u010dno na temo, ki sta jo odprli. Predvsem, kar se ti\u010de umetni\u0161kega dela in vrednotenja. Vidim, da sem prebral ve\u010d kot le omenjeni \u010dlanek, zato se dotikam tudi drugih vpra\u0161anj \u2013 med drugim tudi koncepta kreativnega razreda. Nekih mnenj zdaj ne najdem ve\u010d na blogu, vendar so mi ostala v spominu. Moje razmi\u0161ljanje sicer verjetno izhaja iz drugih izhodi\u0161\u010d, kar je morda dobro za polemiko. Moje polje delovanja je t.i. sodobna umetnost, verjetno tisto podro\u010dje, ki se nana\u0161a na avtorske samoiniciativne projekte in koncepte in principe sodelovanja, in ne izklju\u010dno na produkcijo umetni\u0161kih artefaktov.<\/p>\n

Zaradi mojih kasnej\u0161ih izpeljav na temo dela (kar je tudi Milenina priljubljena tema: delo in prese\u017ena proizvodnja) je najprej bistveno prepoznati Milenino ekonomsko-socialno pozicijo kot upokojensko, torej z rednimi mese\u010dnimi dohodki, znotraj projekta Residency for Artists on Hiatus (Umetni\u0161ka rezidenca za umetnike na oddihu) pa prav zato kot neprofesionalno (kar je Milenina samodefinicija \u017ee kar nekaj \u010dasa: neprofesionalna umetnica). To bistveno definira njeno pozicijo kot prosto\u010dasno, torej ljubiteljsko. Ta pozicija je po mojem mnenju zato precej estetska – v smislu da zaznavanje poteka na povr\u0161ini, oziroma kot opazovanje iz varne razdalje. Kar pomeni, da sodelovanje pri projektu verjetno prispeva k njeni “kvaliteti bivanja” – s podtoni, ki jo ta besedna zveza \u017ee nekaj \u010dasa vklju\u010duje. Vendar to ni njeno neposredno soo\u010danje s svetom, ampak opazovanje sveta.<\/p>\n

Projekt umetni\u0161ke rezidence Residency for Artists on Hiatus je za moje pojme tipi\u010den sodoben konceptualisti\u010den konstrukt, kjer njegova avtorja v imenu umetni\u0161ke svobode preobra\u010data pojme – in upata, da bo posijala bodisi lepota ali resnica, ali oboje. Tako domislita domislek: koncept rezidence za neumetni\u0161ko delovanje, ki je simbolno in simboli\u010dno pla\u010dano. Neumetnost kot umetnost je trenutna skrajna dekonstrukcija – iz ni\u010da gremo v minus. Ob tem pa uporabita vse metode povezovanja z institucijami, nabiranja podizvajalcev, obve\u0161\u010danja javnosti – kot se to v regularnih umetni\u0161kih krogih pa\u010d po\u010dne. Koncept so \u017ee po\u017eegnali tudi kuratorji. V bistvu ni problem da njuno po\u010detje ne bi bilo umetnost. V resnici sta zagrabila neposredno meso umetnikov in iz njih izcedila neko vsebino. Stvar osebnega pogleda je, ali meso umetnikov, ki ne delajo umetnosti, tudi proizvede umetnost (pa tudi \u010de je le neumetnost umetnost).<\/p>\n

Ta koncept je zame predvsem sistem podalj\u0161anega socialnega mre\u017eenja, usmerjenega na neko mikrosfero. Vse za\u010dinjeno s kancem reality-show kukanja v intimno sfero, kar umetnikom sicer nikoli ni bil problem. Pred vsemi drugimi so prav umetniki to po\u010deli. Morda je zanimiv \u010dasovni obrat, da se tokrat to po\u010dne potem, ko so to po\u010deli \u017ee tudi navadni ljudje. Verjetno to pomeni, da se je normalnost reality-showa razgrnila \u0161e na umetnike. Ampak tu mogo\u010de malo prehitevam.<\/p>\n

Umetnost v sedanjem svetu ni ni\u010d vzvi\u0161enega – njena dru\u017ebena in simbolna vloga je majhna. Lovljenje popolnosti in vznesenosti se sicer \u0161e povezuje z umetnostjo, vendar je to pogled minulega \u010dasa. Druga polja skrbijo za lepo, zamaknjeno, vzneseno, itd.. Tradicionalne umetnosti se ponovno vzpostavljajo kot ponudnice tega blaga. Med tradicionalnimi umetnostmi in sodobnimi umetnostmi ni ena\u010daja.<\/p>\n

Verjetno avtorja projekta Artist on Hiatus problematizirata lastno pozicijo umetnikov, kadar so utrujeni, ali brez navdiha, ali brez dela, naro\u010dil – in potrebujejo oddih. To je za umetnike vedno nepla\u010dan oddih. Koncept oddiha kot sestavnega dela delovnega procesa. To je povsem obi\u010dajno za oblike dela v socialnih dr\u017eavnih ekonomijah.<\/p>\n

Umetnik\/ proizvajalec je danes preobremenjen, podobno kot proizvajalci v drugih dejavnostih. Vendar v tej preobilici dela v umetnosti ne vidim razloga za inflacijo vrednosti umetnosti in umetni\u0161kega dela. Prej je razlog za to v \u017ee pred tem spremenjenem dru\u017ebenem vrednotenju tega po\u010detja. Vrednote in vrednosti \u010dasa so pogosto usklajene. To lahko pomeni, da je tisto, kar je dobro (koncept vrednote) tudi dokaj ustrezno nagrajeno (koncept vrednotenja). Vendar je to zaporedje lahko tudi obrnjeno: vrednost dolo\u010di sistem vrednot. Torej: prejeto pla\u010dilo za opravljeno delo definira kvaliteto dela. Nizko ocenjeno delo pomeni, da je tovrstno delo tudi malo cenjeno. To pomeni, da v sedanjem tr\u017enem sistemu vrednot tudi ti proizvajalci kotirajo nizko na dru\u017ebeni lestvici.<\/p>\n

Danes je umetnost za tr\u017eno usmerjene dr\u017eave predvsem poceni socialni korektiv, kamor se tla\u010di staro in mlado – predvsem tisti \u017eivelj, ki se ni uspel redno zaposliti. Zdi se mi, da je ravno redna zaposlitev z vsemi socialnimi mehanizmi, ki temu priti\u010dejo, temeljna socialna lo\u010dnica znotraj dru\u017eb.<\/p>\n

Misliti, da bi klasi\u010dna stavka s strani razvrednotenega \u017eivlja karkoli spremenila, je po mojem mnenju napa\u010dno. Ljudstvo je razdeljeno in v boju za pre\u017eivetje. Za vogalom nas \u010daka necivilizirana realnost vsakogar proti vsakemu. V tak\u0161nem svetu je pozicija humanista odre\u0161ujo\u010da. Govorim o ljubiteljski poziciji individuuma, ki se zaveda, da je svet povezan in da mora \u010dlove\u0161ka civilizacija temeljiti na humanizmu in dru\u017ebeni empatiji. Ker gre za samooklicano pozicijo in ne za profesionalno pozicijo, ni pogojev za stavko. Pozicija ni delovno mesto, ampak so okopi. Vztrajati na okopih in ne zapustiti polja, ki ga nih\u010de no\u010de, ker bo polje potem morda kar izginilo. Tak\u0161na pozicija je eti\u010dna pozicija.<\/p>\n

Teza, da bo \u010das pokazal, kaj je prava umetnost, je minula percepcija. \u010cas se je ustavil, histori\u010dnega \u010dasa ve\u010d ni. Imam ob\u010dutek, da ni\u010d kaj iz dana\u0161njega \u010dasa ne bo \u0161lo v zgodovino, kar je dokaj paradoksalno, saj je hitrost spreminjanja sveta v tem \u010dasu najve\u010dja. Zdi se, da \u017eivimo na vrhu vala \u010dlove\u0161ke civilizacije, vendar morda ni tako. Tr\u017ei\u0161\u010de dolo\u010da, kaj je dobro in kaj ni. Tr\u017ei\u0161\u010de je z redukcijo vrednote na vrednost postalo temeljni svetovni eti\u010dni sistem.<\/p>\n

Umetnost se danes vzpostavlja kot tr\u017eno blago. Nedavna umetnost se je sku\u0161ala izviti iz prime\u017ea blagovne determiniranosti in komodifikacije, kar se zdaj anulira – tudi za nazaj. Vzpostavljanje tr\u017ei\u0161\u010da za umetnost, ki so se ga v zadnjem \u010dasu in\u017eenirsko lotili kuratorji, pomeni predvsem definiranje novega tr\u017ei\u0161\u010da.<\/p>\n

Umetnostno tr\u017ei\u0161\u010de je povsem klasi\u010dno – bistven moment je vzpostavitev vmesnega \u010dlena – posrednika\/ organizatorja posla, ki definira tr\u017ene odnose – vrednosti, minimizira stro\u0161ke in maksimizira dobi\u010dke. Stro\u0161ek je seveda umetnikovo delo, dobi\u010dek se pridobi na podlagi simbolne vrednosti. Med stvariteljem umetni\u0161kega dela in umetni\u0161kim delom ne sme biti neposredne zveze – umetni\u0161ko delo se mora osamosvojiti – odtujiti (kupiti). \u0160ele kot izdelek, ki je dokon\u010dan in vr\u017een na tr\u017ei\u0161\u010de, se to lahko zgodi. Kupljen za malo ceno, ali na debelo – prodan najbolj\u0161emu ponudniku – s tr\u017eno mar\u017eo. Bistvena igrica se dogaja na polju kreiranja simbolne vrednosti – ta mora biti sugerirana kon\u010dnemu kupcu, umetniku pa \u0161e nejasna. Simbolna vrednost je v tem primeru prese\u017ena vrednost, ki ustvarja profit. Tak\u0161na proizvodnja umetni\u0161kega blaga zagotavlja nenehno dinamiko kreiranja novih artefaktov, umetnin, konceptov, velikih imen – \u0161iroko paleto ponudbe.<\/p>\n

Cel kup predsodobne in sodobne umetnosti se danes izkazuje kot problemati\u010dno blago, ker ni bilo delano z namenom postati prodajni artefakt. Prav tako je histori\u010dno problemati\u010dno, ker je bilo zapisano trenutku, v katerem je nastalo. Zadrego so najprej popravljali z zgodovinjenjem (definiranje simbolne vrednosti) in nato s komercializacijo. Zelo povedni so ti minljivi artefakti v dana\u0161njem kontekstu razstav: obledele fotografije, xerox\/ fotokopije, intervencije na \u010dasopisnih izrezkih – dokumentarno gradivo. Dobesedno le to. Dobri lokalni primeri za to so reanimacije avantgardistov OHO, Stilinovi\u0107a in drugih, ki so jih iz njihove real-time preteklosti potegnili kuratorji P74, \u0160KUC in Moderne galerije. Pa razni re-enactmenti tudi sodijo sem.<\/p>\n

Kljub dru\u017ebenemu razvrednotenju v umetnosti \u0161e vedno deluje veliko \u0161tevilo inteligentnih ljudi. To je znak, da je umetnost \u0161e vedno polje svobode, ustvarjanja – in da so ti pojmi \u0161e vedno atraktivni. Pri svobodi ustvarjanja se celo zdi, da je ustvarjanje pomembnej\u0161a premisa od ekonomije bivanja. Vendar se to lahko hitro obrne, zato se zdi, da bo umetnost vedno bolj stvar mlaj\u0161ih generacij – torej generacijski in ne bo zavzela deklarativnega mesta ter s tem postala histori\u010den fenomen. Ali pa je \u017ee socialni fenomen, v smislu da jo na prvem mestu dolo\u010da prekarna socialno-ekonomska situacija umetnika-proizvajalca.<\/p>\n

S stali\u0161\u010da umetnika je njegova socialna in ekonomska pozicija dokaj brezupna. \u0160e bolj brezupna, ker se obi\u010dajno dnevno bori za pre\u017eivetje, kar dopu\u0161\u010da malo \u010dasa za kreativni razmislek. Pravzaprav se verjetno v umetnosti vedno bolj dogaja ekonomija kot kaj drugega. V resnici se dogaja \u017ee prava masovna proizvodnja.umetnosti.<\/p>\n

To je tudi prava podoba svetovnega umetni\u0161kega trga. Naivno bi bilo misliti, da se karkoli umetni\u0161kega predstavlja na teh sejmih. Verjetno lahko re\u010dem, da gre za reprezentacijo umetnosti (“dajmo se obna\u0161ati kot da je to, kar na sejmih prodajamo, umetnost…”). Le umetnik, ki je vzdr\u017eljiv in prilagodljiv do naro\u010dnika, se lahko dokoplje do socialne varnosti. Vendar taka pozicija umetnika ne odseva neke nedavne \u017eelje po druga\u010dni dru\u017ebeni vlogi umetnika, ki ni primarno tr\u017eno determinirana. Res, umetnik je v tak\u0161nem risu postaja sestavni del dominantne ideologije, ki je tr\u017eni sistem.<\/p>\n

Tu se strinjam s pisanjem Marka Ropa o outsourcingu\/ crowdsourcingu, le da “Oprah fenomen”, ki vzpostavlja upanje da bo nekdo “odkrit” in kon\u010dno ustrezno pla\u010dan, jaz imenujem “\u010drnski fenomen”, kar je eno in isto. Namre\u010d: v rasno-socialni segregaciji v ZDA se je lahko depriviligiran temnopolti posameznik socialno povzdignil le prek zabavlja\u0161kih funkcij: \u0161porta ali glasbe. Upam da je jasno, da so ti redli uspehi le limanice za naivne. Ve\u010dina bo \u0161e vedno igrala za drobi\u017e v podhodih in na Tromostovju.<\/p>\n

Morda bi tu lahko navedel Josepha Beuysa, ki je izjavil, da bo kmalu – torej zdaj – vsakdo umetnik. To je bila verjetno faza prej omenjenih reality-showov. Moja parafraza tega izreka je, da ni danes nih\u010de ve\u010d umetnik – vsi smo zgolj ekonomsko vpeti v proizvodne procese. In vedno ve\u010d bo tak\u0161nih, ki bodo to po\u010deli brez obi\u010dajne socialne varnosti – ob\u010dasno, neredno in prepu\u0161\u010deno odlo\u010danju vsakokratnega naro\u010dnika. Temu se re\u010de konkuren\u010dnost delovne sile.<\/p>\n

To me sicer pripelje blizu tega, kar zagovarja Alenka – da tukaj tli nova socialna\/ razredna razdelitev sveta. Kljub temu pa ne bi hodil definirati novega razreda. In \u0161e posebej ne “kreativnega razreda”, ki nosi v sebi narcisoidno noto – podobno kot nedavno naziv “svobodnjak”. Malo se mi zdi, da te pozitivne oznake vedno prikrivajo dejansko stanje. Pred \u010dasom sem sre\u010dal Ameri\u010dana, ki se je osmislil kot “freegan”, kar se je izkazalo da pomeni, da se prehranjuje izklju\u010dno z zastonjsko prehrano: da brska po smetnjakih.<\/p>\n

V bistvu pa je problem tega sveta, da vedno ve\u010dji del ustvarjalnih ljudi ni ustrezno vklju\u010den v sistem sociale in ekonomije. Da je polje svobode in ustvarjanja vedno manj\u0161e, ker je determinirano s pozicijo izvzetosti iz ekonomije in s tem tudi iz sociale. Zasu\u017enjenost v polju ekonomije (in sociale) pa je vedno ve\u010dja.<\/p>\n

Borut Savski<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Problem tega sveta je, da vedno ve\u010dji del ustvarjalnih ljudi ni ustrezno vklju\u010den v sistem sociale in ekonomije. Da je polje svobode in ustvarjanja vedno manj\u0161e, ker je determinirano s pozicijo izvzetosti iz ekonomije in s tem tudi iz sociale. Zasu\u017enjenost v polju ekonomije (in sociale) pa je vedno ve\u010dja.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9,1],"tags":[36,41,48,34],"class_list":["post-386","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-turboblog","category-archive","tag-discourse","tag-essays","tag-text","tag-turboblog-2"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/386","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=386"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/386\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2165,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/386\/revisions\/2165"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=386"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=386"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=386"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}