{"id":383,"date":"2014-12-07T23:33:42","date_gmt":"2014-12-07T21:33:42","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ljudmila.org\/~savskib\/?p=383"},"modified":"2024-12-28T13:57:49","modified_gmt":"2024-12-28T11:57:49","slug":"hibridne-realnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.turborebop.net\/?p=383","title":{"rendered":"Hibridne realnosti"},"content":{"rendered":"

Predloga za kratko intervencijo na pogovoru v KUD France Pre\u0161eren, 20.11.2014 z naslovom Razgradnja subkulturne scene. Dodatno raz\u0161irjeno z naknadnimi poudarki.<\/em><\/p>\n

Razgradnja dru\u017ebenega tkiva<\/p>\n

Pred \u010dasom sem v nekem tiskanem mediju naletel na komentar, ki se dotika trenutne dru\u017ebene situacije v Sloveniji. Avtor je povzel mnenje nekega beograjskega misleca, da je najhuj\u0161e kar se je zgodilo (v Srbiji) razgradnja dru\u017ebenega tkiva – uni\u010denje socialnih vezi, ki so povezovale razli\u010dne dru\u017ebene sloje, skupine – vertikalno in horizontalno. Torej predvsem razgradnja zavesti o medsebojni povezanosti in posledi\u010dno: odsotnost dru\u017ebene empatije. To predvsem pomeni, da dru\u017ebeni sloji in posamezniki ravnajo popolnoma egoisti\u010dno, brez \u0161ir\u0161ega zavedanja dru\u017ebenih vpra\u0161anj – dogovorov in odgovorov pa potem sploh ni. Definicija se je v pisanjih v leto\u0161njem letu kar precej povzemala, tako da je zelo verjetna.<\/p>\n

Hibridne realnosti<\/p>\n

Ta proces se je nedavno zgodil v vseh tranzicijskih dru\u017ebah, desetletje ali ve\u010d pred tem pa \u017ee v vseh tr\u017enih gospodarstvih. Verjetno ima to precej opraviti s propadom socialisti\u010dnih sistemov in pred tem z razgradnjo humanisti\u010dnih sistemov vrednot in zamenjavo teh s tr\u017enimi vrednostmi. Proces je potekal po\u010dasi in sistemati\u010dno. Svet je danes posthumanisti\u010den in hibriden: oto\u010dki preostalega humanizma so cepljeni z ekstremizmi in tradicionalizmi. To imenujem hibridne realnosti – v nasprotju s tradicionalnimi realnostmi, v katerih je napredna misel hodila z roko v roki s humanizmom. Na nek na\u010din je bila estetska naprednost (ali nazadnja\u0161kost) v skladu z eti\u010dno. Zdaj ni ve\u010d tako. Povezava med napredno estetsko simbolno govorico in pozitivno etiko se mi zdi bistvena.<\/p>\n

“Neodvisno kulturo bom naredil zares neodvisno…”<\/p>\n

Na podro\u010dju kulture v Sloveniji je bil eden od in\u017eenirjev te razgradnje nekdanji minister za kulturo Uro\u0161 Grilc. To je \u010dlovek znan po izjavi: “Neodvisno kulturo bom naredil zares neodvisno!”. S to cini\u010dno izjavo je ciljal na to, da bo z umikom javnih sredstev za neodvisno kulturo ta scena lahko \u0161ele zares neodvisna. Centralizator in tradicionalist po estetski izbiri, u\u010denec tistih, ki so se pred \u010dasom brez sramu deklarirali kot stalinisti. V \u010dasu skoraj\u0161njih bankrotov MOL in nato \u0161e dr\u017eave je discipliniral javne zavode in jih vpel v jarem slu\u017eenja javnemu interesu – servisiranja ob\u010danov in dr\u017eavljanov. Tudi marsikateri neodvisni akter s podro\u010dja kulture se je poklonil temu principu javne funkcije – javnega servisa. Neodvisne kulture je bilo s pristajanjem na to \u017ee v veliki meri konec. Druga zanimiva besedna zveza, ki se je prav tako tikala Grilca, je bila: kulturna revolucija. Vse skupaj ne pomeni ni\u010d drugega kot to, da morajo umetniki na polja okopavat krompir, kar je simbolika javnega dela. V enem redkih uporov v \u010dasu njegovega ministrovanja je bil povsem ustrezno omenjen pojem koloradskega hro\u0161\u010da kot dru\u017ebenega \u0161kodljivca\/ sovra\u017enika. Seveda se ta pojem ni navezoval na Grilca, ampak na kulturnika\/ umetnika.<\/p>\n

Boj za javna sredstva<\/p>\n

Povezava razgradnje neodvisne kulture z dru\u017ebeno razgradnjo poteka na to\u010dki boja za javna sredstva. Distribucija javnih srestev med veliko \u0161tevilo akterjev je bila vedno prednost slovenskega modela financiranja kulture. Kljub velikemu razkoraku med javnimi zavodi (dr\u017eavnimi in mestnimi kulturnimi institucijami) je koli\u010dina sredstev za neodvisni del kulture omogo\u010dala vstopanje novih neposrednih producentov in relativno samostojno produkcijo. Povezovanja so lahko potekala na ravni estetskega interesa znotraj posameznih estetskih mikroscen. Povezovanje se v tem primeru nana\u0161a na prej omenjeni koncept: ohranjanja dru\u017ebenega tkiva – torej scene. Na\u010dini sodelovanj so potekali v skladu z nekim ohlapnim kodeksom. Neupo\u0161tevanje kodeksa je bil lahko razlog za nenadaljevanje sodelovanja. Ohlapni in neizre\u010deni kodeks je ustrezal eti\u010dnim merilom \u017ee skoraj minulega predtranzicijskega \u010dasa. Sistem sodelovanj in povezav, in ustrezno temu tudi sistem vrednotenja – medsebojnega spo\u0161tovanja in zavedanja, je bil dovolj stabilen samoregulacijski sistem, da mu lahko re\u010demo scena.<\/p>\n

Teorija sebi\u010dnih dru\u017ein: neformalni, neeti\u010dni principi boja za sredstva
\nV trenutku ekonomske krize v Sloveniji, kar pomeni predvsem umanjkanja denarja za distribucijo v Sloveniji, se je sistem podeljevanja sredstev mo\u010dno zreduciral in predruga\u010dil. Nastopil je trenutek boja za sredstva. Boj je potekal med akterji znotraj scene, oziroma na njihovih hrbtih. \u010ceprav je nespametno trditi, da pred tem ni bilo neformalnih oblik prepri\u010devanj in odlo\u010danj o tem, kdo bo prejemnik sredstev, pa trdim, da so neformalni na\u010dini razmahnili bolj kot prej: dru\u017einske vezi\/ nepotizmi, prijateljske in druge socialne vezi, kupovanje uslug ter druga\u010dna interesna povezovanja. Vse to je korupcija. Ob uporabi terminov nacionalni interes, trajnostni razvoj, strategija pa postanejo stvar politi\u010dnega interesa. kar pogosto pomeni strankarsko vpetost. Evropske strategije financiranja prev tako ne vidim druga\u010de. Polja delovanja in vsebine so diktirane\/ mened\u017eerirane, kar zanika polje neodvisnosti. Samorodne neodvisne iniciative se spreminjajo v posrednike politi\u010dnih interesov, strategij. Na polju kulture in umetnosti se vzpostavlja pre\u017eivetvena ekonomija posredovanja sugeriranih vsebin namesto neodvisne kulturne produkcije. Ta ekonomija neposredno vpliva na na\u010dine medsebojnega komuniciranja med posredniki in izvajalci. To so zdaj prete\u017eno slabo zakrinkani kupoprodajni odnosi.<\/p>\n

Sistem javnih uslu\u017ebencev kot politi\u010dni akter<\/p>\n

Strategije, distribucijo javnega denarja in korupcijo seveda omogo\u010da dr\u017eavni ali lokalni oblastni sistem javnih slu\u017eb – birokratski aparat. To je sistem javnih uslu\u017ebencev, ki imajo nalogo posredovati med javnim interesom in javnimi sredstvi. To po\u010dnejo legalno, na\u010drtno in odgovorno. Odgovorno pomeni da so odgovorni za svoje po\u010detje. In komu odgovarjajo? Po osnovni definiciji odgovarjajo javnosti. V zamegljeni hibridni realnosti je javnost le \u0161e abstrakten pojem, reprezentanti javnosti so javno voljene funkcije, ki so v ve\u010dstrankarskih sistemih kratkega diha. Sistem javnih slu\u017eb se je osamosvojil in postal samoreferen\u010den. Zunanji interesi se javnih uslu\u017ebencev ne ti\u010dejo. Za komunikacijo z voljenimi funkcionarji imajo sindikat. Pogosto so voljeni funkcionarji slabo zakrinkani javni uslu\u017ebenci. V nedavnem lokalnem in dr\u017eavnem primeru pa se zdi, da se uradni\u0161ki sistemi nerazumno zlahka poklonijo politi\u010dnim in\u017eenirjem. Stabilna javna slu\u017eba se zdi da je bistvena pozicija mo\u010di. Ohranjanje te pozicije je modus operandi. Ker je javna slu\u017eba tako bistven moment identifikacije, je lahko sklepati, da je ta struktura mo\u010dan politi\u010dni akter. Najmo\u010dnej\u0161e volilno telo? Interes se vzpostavi tako, da se dolo\u010di mejo med notranjim in zunanjim. Najbolj enostavno je omejiti javno potro\u0161njo tam, kjer ni ve\u010d notranje. \u0160e la\u017eje tam, kjer ni socialne definiranosti –\u00a0 torej tam kjer ni zakonsko ustrezno reguliranih delovnih razmerij. To so potem za\u010dasna delovna razmerja – prekarne delovne situacije.<\/p>\n

Hibridna sindikalna realnost<\/p>\n

Verjetno je potrebno razmisliti o hibridni vlogi sindikatov javnih delavcev. Ti nedvomno bijejo hud boj z vsakokratnimi izvoljenimi politi\u010dnimi name\u0161\u010denci – kadar ti niso njihovi lastni strankarsko zakrinkani predstavniki. Vendar je treba imeti v mislih prej opisane na\u010dine, na katere prav ti javni uslu\u017ebenci izvajajo oblast nad pravno in socialno neprimerno manj zavarovanimi dru\u017ebenimi skupinami. S tem ko so zamenjali javni interes za osebni, so bistveno prispevali k razpadu socialnega tkiva. Tudi to seveda ni slovenska specifika, ampak \u0161ir\u0161i proces zmanj\u0161evanja javne porabe. Verjetno je treba uvideti pravni\u0161ki sistem – torej sistem javnopravnih uslu\u017ebencev – kot bistveno horizontalno povezovalno lepilo sistema javnih slu\u017eb.<\/p>\n

Princip slu\u017eenja nasproti slu\u017ebovanja<\/p>\n

Splo\u0161ni princip, ki ga v zadnjem \u010dasu vidim, je redukcija avtonomije vseh javno-profesionalnih redno zaposlenih pozicij – torej slu\u017eb – na raven slu\u017eenja. Prakti\u010dno ni ve\u010d avtonomnih novinarjev, avtonomnih intelektualcev – ta proces redukcije avtonomnega delovanja se vedno bolj seli tudi na podro\u010dje kulture. To pomeni, da vedno obstajajo filtri: uradni\u0161ki, uredni\u0161ki, kuratorski, ki definirajo vsebino in na\u010dine. Izobra\u017eevalni in raziskovalni aparat \u017ee davno ni ve\u010d neodvisen. Akademija je \u017ee nekaj \u010dasa uspe\u0161no vpre\u017eena v svetovni tr\u017eni sistem. Akademije kot ponudnik storitev izobra\u017eevanja so industrija v razcvetu. Vloga intelektualca je pogosto hibridna vloga javnega uslu\u017ebenca in prosto\u010dasnega neodvisnega izjavljalca – popoldanski hobby. Ti dve vlogi v lu\u010di prej opisane razporeditve mo\u010di nista kompatibilni. Rezultat je potem skrajni razkorak med prosto\u010dasnimi izjavami in slu\u017ebeno funkcionalnostjo. Prosto\u010dasne izjave so pogosto izjemno skrajne, kli\u010dejo po radikalnih dru\u017ebenih spremembah, v dejanjih (v slu\u017ebenem \u010dasu) pa etablirajo prav trenutno realnost. To preobilico radikalnih izjav, ki le prispeva k inflaciji pomenov, imenujem krvolo\u010dnost intelektualcev. Pozicija in izjave so neverodostojne – povsem brez vrednosti.<\/p>\n

Nazaj k neodvisni sceni.<\/p>\n

Politi\u010dno anga\u017eirani akterji kot del scene<\/p>\n

Scena je bila v preteklosti dokaj jasno politi\u010dno determinirana kot novolevi\u010darska oziroma ultralevi\u010darska, veliko kasneje tudi kot anarholevi\u010darska smer. Preplet je bil dokaj naraven in med raznolikimi akterji so obstajale povezave in medsebojno upo\u0161tevanje, celo spo\u0161tovanje in sodelovanje. Med estetikami (in etikami?) ni bilo jasne meje. V zadnjih nekaj letih se je z regresijo v t.i. aktivisti\u010dne teorije za\u010dela notranja diferenciacija, kar je po mojem mnenju zabilo no\u017e v srce neodvisne scene v Sloveniji. Iniciativa je pri\u0161la s strani politi\u010dnih akterjev scene z nestrinjanjem prav na ravni eti\u010dnih pristopov umetni\u0161kega dela scene, kar je v nekaterih primerih celo upravi\u010deno. Umetni\u0161ki del scene se je za\u010del malo pred tem res pretirano poklanjati umetni\u0161kemu trgu – vendar neprimerno manj kot drugi ekonomski segmenti – in predvsem bolj kaoti\u010dno. Javno-izobra\u017eevalni sistem je ta prestop naredil pribli\u017eno pet let pred tem in precej bolj monolitno.<\/p>\n

Diferenciacijske strategije aktivisti\u010dnega delovanja so bile zanimive predvsem zaradi prej omenjene krvolo\u010dnosti. Z enozna\u010dnim ciljem in brez pomislekov o sredstvih, brez \u017eelje po komunikaciji in usklajevanju mnenj so bile neeti\u010dne: manipulativne, pogroma\u0161ke, regresivno-radikalne (novo-tradicionalisti\u010dne), kar bi moralo vsakega samostojno misle\u010dega akterja neodvisne scene odvrniti od participiranja, vendar se to ni zgodilo. Termin aktivisti\u010dna teorija je resno v uporabi v akademskih krogih, kot tudi zagovarjanje neposredne akcije. Lahko bi se reklo, da je v tem primeru estetika (akcija) pre\u0161la v roke aktivistov, eti\u010dna vpra\u0161anja pa so pa\u010d prepustili nekomu drugemu. Torej spet ena od hibridnih realnosti.<\/p>\n

Ekonomija namesto kulturnoumetni\u0161kega delovanja<\/p>\n

Razlog po\u010dasnosti sprememb znotraj neodvisne kulturne scene je verjetno splo\u0161ni upad vrednotenja tega po\u010detja – najprej verjetno na simbolni ravni – tik za tem ali pa so\u010dasno pa tudi upad vrednotenja znotraj javnega interesa. Proces so verjetno upo\u010dasnili tudi prej omenjeni neformalni na\u010dini, ki so povezovali javne slu\u017ebe s kulturno umetni\u0161kimi producenti – prijateljstva, nepotizmi, itd.. Strankarsko povezani akterji so znali zavarovati svoje interese predvsem z javnimi funkcijami in pridru\u017eenim fabriciranjem strategij javnega interesa, kar je bilo predvsem dejanje ekonomije. Nekaj akterjev se je uspe\u0161no vpreglo v izvajanje javnega servisa – prav tako dokaj ekonomsko ustrezno podprto. Marsikaj preostalega se je navezalo na kulturno-umetni\u0161ko tr\u017ei\u0161\u010de – s polovi\u010dnim ekonomskim rezultatom. To polje je v resnici najbolj variabilno – najbolj podpira trend prekarizacije izvajalcev. Vendar je po drugi strani lahko zelo stabilno za organizatorje. Tr\u017ei\u0161\u010de je v slovenskih razmerah v resnici neobstoje\u010de – dogaja se izklju\u010dno na simboliki kvalitete umetni\u0161kega dela – estetike, ki je v redkih izjemah spet fabrikat. V tej juhi se me\u0161ajo predvsem mladi, z upanjem na karierni uspeh, ter na drugi strani stari, \u017ee minuli – kot svetle umetnostno-histori\u010dne ikone uspeha. Med enimi in drugimi pa vmesna delovnoaktivna generacija posrednikov, ki se gredo ekonomijo. Ne preostane prav dosti drugih.<\/p>\n

Diferenciacija<\/p>\n

Nadaljna diferenciacija na eti\u010dni ravni se zaenkrat zdi edini mo\u017eni proces. Vsaka skupnost, ki je scena, mora imeti dokaj jasna eti\u010dna merila – kaj je pravilno in dopustno in kaj ni: torej enostavni kodeks. Znotraj tega se lahko dogaja mno\u0161tvo interesov in estetik. \u010ce tega osnovnega povezovalnega momenta ni, potem ostane scena \u0161e nadalje in \u0161e bolj atomizirana. To sicer \u0161e ni tako tragi\u010dno, da bi morali govoriti o zamrli sceni, vendar se to lahko zgodi. Recimo, da je pogoj za nastanek politi\u010dnega subjekta narcisoidna pozicija – pozitivna samopodoba, samoidentiteta, samodefinicija –\u00a0 kar je povezano z zavestjo (samozavestjo) o pripadnosti specifi\u010dni skupnosti, ki ima tudi \u0161ir\u0161o dru\u017ebeno vlogo. Ta vloga mora biti samoidentificirana, samodefinirana, samodeklarirana in ne sugerirana od zunaj. To bi bil nemara sodobni kulturni boj. Razredni pa med zaposlenimi in nezaposlenimi? Predvsem bo zanimivo videti kak\u0161ne hibridne realnosti bo dana\u0161nji \u010das \u0161e sproduciral.<\/p>\n

Borut Savski<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pred \u010dasom sem v nekem tiskanem mediju naletel na komentar, ki se dotika trenutne dru\u017ebene situacije v Sloveniji. Avtor je povzel mnenje nekega beograjskega misleca, da je najhuj\u0161e kar se je zgodilo (v Srbiji) razgradnja dru\u017ebenega tkiva – uni\u010denje socialnih vezi, ki so povezovale razli\u010dne dru\u017ebene sloje, skupine – vertikalno in horizontalno. Torej predvsem razgradnja zavesti o medsebojni povezanosti in posledi\u010dno: odsotnost dru\u017ebene empatije. <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9,1],"tags":[36,48,34],"class_list":["post-383","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-turboblog","category-archive","tag-discourse","tag-text","tag-turboblog-2"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/383","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=383"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/383\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2164,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/383\/revisions\/2164"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=383"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=383"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=383"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}