{"id":315,"date":"2012-12-27T09:30:39","date_gmt":"2012-12-27T09:30:39","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ljudmila.org\/~savskib\/?p=315"},"modified":"2025-01-04T22:16:05","modified_gmt":"2025-01-04T20:16:05","slug":"intro-to-arduino","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.turborebop.net\/?p=315","title":{"rendered":"Uvod v arduino"},"content":{"rendered":"

http:\/\/www.arduino.cc\/<\/a><\/p>\n

Osnova za platformo arduino je 8-bitni mikrora\u010dunalnik (obi\u010dajno imenovan mikrokontroler) podjetja Atmel.\u00a0 Vezje nosi oznako AVR, kar v bistvu pomeni da gre za mikrokontroler, ki ima vse funkcijske bloke zdru\u017eene na eni silicijevi rezini. Zasnovano je bilo leta 1996, razvoj pa \u017ee vedno poteka. Na splo\u0161no velja, da so AVR kratice za oba glavna razvijalca: “A<\/strong>lf (Egil Bogen) in V<\/strong>egard (Wollan) – R<\/strong>isc processor (Risc -“reduced instruction set computing”<\/a>).<\/p>\n

Predvideno je veliko na\u010dinov zajemanja podatkov (digitalni in analogni –\u00a0\u00a0 s pomo\u010djo najrazli\u010dnej\u0161ih senzorjev), vsebovana so nekatera dodatna vezja (analogno-digitalni pretvornik, komparator) za bele\u017eenje sprememb – in na drugi strani: razlil\u010dni na\u010dini odzivanja, spro\u017eanja dogodkov. Vse je namenjeno \u010dim bolj optimalni mikrora\u010dunalnikovi povezavi s fizi\u010dnim okoljem, zato se to podro\u010dje tudi imenuje fizi\u010dno ra\u010dunalni\u0161tvo (“physical computing”). \u0160tevilo zunanjih elementov ali vezij je ponavadi mo\u017eno zreducirati na minimum.<\/p>\n

Za platformo arduino\u00a0 je uporabno kar veliko \u0161tevilo vezij Atmel: ATMega (8, 16, 88, 168, 328) in \u0161e nekatera druga. Cene teh razli\u010dnih vezij so lahko precej razli\u010dne, zato so vsa uporabna. Med seboj so tudi dokaj kompatibilna in ni potrebnih ve\u010djih sprememb program\u010dkov.<\/p>\n

Uvedba platforme arduino je uporabnost mikrokontrolerjev pribli\u017eala izjemno \u0161iroki populaciji. Bistvene prednosti so enostavnost in cenovna dostopnost osnovnega prototipskega vezja in razmeroma enostavna programska podpora. Tako se je platforma izjemno hitro raz\u0161irila med ne-specialisti: umetniki, oblikovalci, samograditelji in vsemi, ki jih zanimajo interaktivno avtomatizirani objekti in naprave. Osnovno vezje AVR je zasnovano izjemno odprto in univerzalno, zato podobno filozofijo ohranja tudi platforma arduino. Ker pa programska platforma uporablja \u010dloveku bli\u017eji (vi\u0161ji) programski jezik, je bilo potrebno kar nekaj kompromisov, ki pri nekaterih uporabah niso optimalne.\u00a0 Tedaj pose\u017eemo po bolj bazi\u010dni (ni\u017eji) programski razvojni platformi AVR, kar pa ni ravno pogosto primer.<\/p>\n

Programsko okolje in jezik Arduino<\/a> je nastal na osnovi odprtokodnih razvojnih orodij – na platformi za programiranje mikrokontrolerjev Wiring<\/a>, osnova za razvojno okolje pa je bil Processing<\/a>.<\/p>\n

http:\/\/wiring.org.co\/<\/a>
\nhttp:\/\/www.processing.org\/<\/a><\/p>\n

Osnovna paradigma je odprtokodnost, kar pomeni da se vseskozi ohranja filozofija dostopnosti izvorne programske kode in tudi samega hardverja – samoizgradnje naprav. Raz\u0161irjenost platforme je pripomogla, da je nastalo veliko \u0161tevilo razvojnih centrov, ki nudijo dodatne sestavne dele in \u0161irijo filozofijo prostega dostopa do znanja. Tudi mi bomo seveda to paradigmo ohranjali.<\/p>\n

Za za\u010detek potrebujemo name\u0161\u010deno programsko opremo, ki jo dobimo na osnovnem naslovu:<\/p>\n

http:\/\/arduino.cc\/en\/Main\/Software<\/a><\/p>\n

Za uporabo arduina kot MIDI sekvencer (M<\/strong>usical I<\/strong>nstrument D<\/strong>igital I<\/strong>nterface) bomo potrebovali \u0161e nekatere program\u010dke:<\/p>\n

– MIDI Yoke je softverski prenosnik MIDI podatkov med ra\u010dunalni\u0161kimi programi – http:\/\/www.midiox.com\/myoke.htm<\/a>
\n– Serial MIDI je program\u010dek, ki pretvori MIDI podatke iz USB serijskega priklju\u010dka iz arduina za uporabo za MIDI programe –\u00a0 http:\/\/spikenzielabs.com\/SpikenzieLabs\/Serial_MIDI.html<\/a>
\n– ali pa Hairless MIDI je softverski pretvornik MIDI podatkov iz USB priklju\u010dka – http:\/\/projectgus.github.com\/hairless-midiserial\/<\/a><\/p>\n

Za druge uporabe – na primer branje podatkov iz arduina – lahko uporabimo \u017ee nekatere druge programe, ki so namenjeni interaktivni multimediji:<\/p>\n

– Pure Data (in 3D grafi\u010dno okolje GEM)
\n– Max\/ MSP
\n– itd.<\/p>\n

Hiter pogled na razvojno plo\u0161\u010dico arduino<\/strong><\/p>\n

Razvojna plo\u0161\u010dica arduino je le funkcionalno raz\u0161irjena oblika mikrokontrolerjev AVR ATmega. Dodanih je nekaj vezij, ki zagotavljajo potrebno napetost, omogo\u010dajo USB serijsko komunikacijo z ra\u010dunalnikom: za programiranje, prenos podatkov v ra\u010dunalnik in iz njega. Plo\u0161\u010dica omogo\u010da tudi pripravo dodatnih mikrokontrolerjev za arduino.<\/p>\n

\"ArduinoDiecimilaComponents\"<\/a><\/p>\n

Hiter pogled v AVR mikrokontroler<\/strong><\/p>\n

Razvrstitev no\u017eic in funkcionalnosti se ohranjajo preko ve\u010d generacij teh integriranih vezij…<\/p>\n

S \u010drno barvo so opisane kode multifunkcionalnih priklju\u010dkov za AVR, z rde\u010do barvo pa poimenovanje za platformo arduino. Pri razvojni plo\u0161\u010dici arduino so oznake odtisnjene na zgornji strani.<\/p>\n

Mikrora\u010dunalni\u0161ko vezje sestavlja dolo\u010deno \u0161tevilo “portov” (vrat). Pri prikazanem 28-pinskem AtMega vezjih so to trije porti: PD, PC, PB – vsi imajo po ve\u010d vhodov-izhodov. Vsi lahko delujejo v osnovnem na\u010dinu digitalnega vhoda ali izhoda.<\/p>\n

Porti se med\u00a0 seboj do neke mere\u00a0 lo\u010dijo po dodanih funkcionalnostih – dodatnih vezjih. To so specialnosti posameznih portov.<\/p>\n

\u0160est PC vhodov-izhodov si tako deli AD-pretvornik in ustrezni analogni de\/multiplekser, ki v hitrem zaporedju meri analogne vrednosti na izbranih analognih vhodih.<\/p>\n

\u00a0Novej\u0161a generacija: Atmega 48, 88, 168, 328<\/p>\n

\"Atmega48_88_168_Pinmap\"
\n<\/a><\/p>\n

Starej\u0161a serija vezij: Atmega8 – ima podobno zgradbo, nekaj manj mo\u017enosti, vendar je precej cenej\u0161a.<\/p>\n

\"Atmega8_Pinmap\"<\/a><\/p>\n

Vezje AVR postane arduino, ko se mu dolo\u010di za arduino tipi\u010dna osnovna konfiguracija. To storimo\u00a0 z namestitvijo t.i. “bootloader-ja” v flash pomnilnik mikrokontrolerja. Za razli\u010dne tipe AVR mikrokontrolerjev so potrebni razli\u010dni “bootloaderji”, ki so v glavnem na voljo v osnovnem razvojnem okolju Arduino.<\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

http:\/\/www.arduino.cc\/ Osnova za platformo arduino je 8-bitni mikrora\u010dunalnik (obi\u010dajno imenovan mikrokontroler) podjetja Atmel.\u00a0 Vezje nosi oznako AVR, kar v bistvu pomeni da gre za mikrokontroler, ki ima vse funkcijske bloke zdru\u017eene na eni silicijevi rezini. Zasnovano je bilo leta 1996, razvoj pa \u017ee vedno poteka. Na splo\u0161no velja, da so AVR kratice za oba glavna […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[39,1,3],"tags":[16],"class_list":["post-315","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-devices","category-archive","category-tech","tag-arduino"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/315","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=315"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/315\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2367,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/315\/revisions\/2367"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=315"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=315"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=315"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}