{"id":2572,"date":"2011-10-14T13:01:19","date_gmt":"2011-10-14T12:01:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www.turborebop.net\/?p=2572"},"modified":"2025-01-22T13:33:56","modified_gmt":"2025-01-22T12:33:56","slug":"borut-savski-termenvox-theremin-in-ali-etervox","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.turborebop.net\/?p=2572","title":{"rendered":"Termenvox,  theremin in\/ali etervox"},"content":{"rendered":"<p>Predstavitev, delavnica: <em><strong>\u010detrtek, 14. oktober 2011 od 17.00 do okoli 21.00<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Termenvox ali theremin ali etervox imenujejo tudi prvi elektronski glasbeni instrument (leta 1920). Njegov izumitelj je Lev Sergejevi\u010d Termen. Seveda je neposredna posledica izuma oja\u010devalnega elementa (Lee de Forest, 1906-10), vendar je \u017ee tudi zlo\/dobro\/raba tehnologije za estetsko rabo. V zadnjem desetletju do\u017eivlja najbr\u017e \u017ee svoj \u010detrti ali peti ciklus ponovnega \u017eivljenja, ti ciklusi pa dokaj zvesto sledijo tehnolo\u0161kim fazam razvoja oja\u010devalnega elementa (od elektronke, prek tranzistorja, integriranega vezja &#8211; do ra\u010dunalnika).<\/p>\n<p>Nas bo zanimal predvsem princip &#8220;eterskega&#8221; igranja &#8211; senzorja telesne bli\u017eine &#8211; in kako to pove\u017eemo s tako univerzalnim instrumentom, kot je ra\u010dunalnik. Torej: termenvox kot senzorski vmesnik.\u00a0Za povezavo lahko uporabimo kar nekaj na\u010dinov: od preprostega analognega audio vhoda do uporabe popularnega arduino mikrokontrolerja. Nekaj primerkov klonov slednjega je delo nedavno gostujo\u010dega umetnika\/ tehnologa Marca Dusseillerja. Ve\u010dino \u0161tudija je potekalo v sklopu projektov interaktivnih naprav Boruta Savskega, za javne namene pa so bili zapiski objavljeni na strani Trivia Records \/ Zapisi v produkciji KUD Trivia.<\/p>\n<p>Kot se za delavnico spodobi, naj bi udele\u017eenci odnesli s seboj samostojno narejeno in po mo\u017enosti delujo\u010do napravico. Potreben elektronski material bo prete\u017eno na voljo po maloprodajnih cenah.<\/p>\n<p>Predvideni redosled:<\/p>\n<p>1. Kratek zgodovinski pogled, principi delovanja termenvoxa<br \/>\n2. Nekaj variant preprostih prakti\u010dnih izvedb s poudarkom na mo\u017enostih povezave z ra\u010dunalnikom (analogni tonski vhodni signal, MIDI &#8211; musical instrument digital interface protokol, arduino mikrokontroler z USB serijskim protokolom)<br \/>\n&#8211; najbolj enostavna varianta z uporabo softverskega pretvornika tona v midi s Pure Data (fiddle-&gt;noteout, ctrlout)<br \/>\n&#8211; arduino kot neposredni pretvornik v MIDI &#8211; 7-bitni (127 korakov) &#8211; mo\u017enost neposrednega priklju\u010dka na MIDI instrument<br \/>\n&#8211; arduino &#8211; 12-bitni (1024 korakov) &#8211; softverski Pure Data pretvornik v MIDI za prenos na ostale MIDI programe<\/p>\n<p>3. Gradnja<br \/>\n&#8211; na podlagi ene univerzalne prototipske plo\u0161\u010dice z vsemi mo\u017enimi moduli (dve osnovni termenvox vezji s CMOS 4011 in 4069, morda tudi varianta s TTL, nekaj izvedb frekven\u010dnih me\u0161alnikov\/ demodulatorjev z logi\u010dnimi vrati ali diodami ali s FET, pretvorniki v enosmerno napetost s PLL 4046 ali z multivibratorjem 4047) preverimo delovanje razli\u010dnih sistemov<br \/>\n&#8211; sledi individualna izbira variante in gradnja<br \/>\n&#8211; preizkus pri razli\u010dnih frekvencah (CMOS: do 1MHz; TTL: do 100MHz ): 100KHz do 50MHz in ob\u010dutljivost<br \/>\n&#8211; preizkus anten razli\u010dnih oblik &#8211; izbira najbolj\u0161e oblike<br \/>\n&#8211; povezava na ra\u010dunalnik in nekateri dodatni program\u010dki (MidiOx, Pure Data) ter uporaba v osnovnemu glasbenem programu (npr. Ableton Live)<\/p>\n<p>Navodila\/ instructions:<br \/>\n<a href=\"https:\/\/www.turborebop.net\/wp-content\/uploads\/2011\/10\/filmi-teremini-a4.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">filmi-teremini-a4<\/a><br \/>\n<a href=\"https:\/\/www.turborebop.net\/wp-content\/uploads\/2011\/10\/TEREMINI-kit-manual.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">TEREMINI-kit-manual<\/a><\/p>\n<p>V nadaljevanju tudi vodstvo delavnice Teremini v Zagrebu za Velesajam kulture v dneh 16. do 18. decembra 2011 &#8211; organizator Studentski centar u Zagrebu. Foto: Deborah Husti\u0107.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.turborebop.net\/wp-content\/uploads\/2011\/10\/Zagreb_Deborah.jpg\" class=\"thickbox no_icon\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-2581\" src=\"https:\/\/www.turborebop.net\/wp-content\/uploads\/2011\/10\/Zagreb_Deborah.jpg\" alt=\"\" width=\"600\" height=\"450\" srcset=\"https:\/\/www.turborebop.net\/wp-content\/uploads\/2011\/10\/Zagreb_Deborah.jpg 600w, https:\/\/www.turborebop.net\/wp-content\/uploads\/2011\/10\/Zagreb_Deborah-300x225.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Nekaj smiselnih povezav:<br \/>\n<a href=\"https:\/\/www.3via.org\/records\/index.php?opt=item&amp;id=24\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">https:\/\/www.3via.org\/records\/index.php?opt=item&amp;id=24<\/a><br \/>\n<a href=\"http:\/\/www.3via.org\/records\/index.php?id=38\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">https:\/\/www.3via.org\/records\/index.php?id=38<\/a><br \/>\n<a href=\"http:\/\/asmir.theremin.ru\/sensor_kit.htm\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">http:\/\/asmir.theremin.ru\/sensor_kit.htm<\/a><br \/>\n<a href=\"http:\/\/interface.khm.de\/index.php\/lab\/experiments\/theremin-as-a-capacitive-sensing-device\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">http:\/\/interface.khm.de\/index.php\/lab\/experiments\/theremin-as-a-capacitive-sensing-device\/<\/a><br \/>\n<a href=\"http:\/\/www.gaudi.ch\/OpenTheremin\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">http:\/\/www.gaudi.ch\/OpenTheremin\/<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Termenvox ali theremin ali etervox imenujejo tudi prvi elektronski glasbeni instrument (leta 1920). Njegov izumitelj je Lev Sergejevi\u010d Termen. Seveda je neposredna posledica izuma oja\u010devalnega elementa (Lee de Forest, 1906-10), vendar je \u017ee tudi zlo\/dobro\/raba tehnologije za estetsko rabo.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2581,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[39,9,1,3],"tags":[16,40,23],"class_list":["post-2572","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-devices","category-turboblog","category-archive","category-tech","tag-arduino","tag-builds","tag-collaborations"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2572","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2572"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2572\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2584,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2572\/revisions\/2584"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2581"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2572"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2572"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2572"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}