{"id":25,"date":"2005-12-10T19:11:44","date_gmt":"2005-12-10T19:11:44","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ljudmila.org\/~savskib\/?p=25"},"modified":"2024-12-30T11:47:55","modified_gmt":"2024-12-30T09:47:55","slug":"posodi_zvoka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.turborebop.net\/?p=25","title":{"rendered":"Posodi polni zvoka"},"content":{"rendered":"

[original at https:\/\/www.turborebop.net\/borut_galerija\/index.php?folder=performances\/Bowlfuls_of_Sound<\/a>]<\/p>\n

Bowlfuls of Sound | Posodi polni zvoka<\/b><\/h3>\n

Posodi polni zvoka je bila predvidena struktura nastopa v Moderni galeriji v Ljubljani (september 2005). Kljub (ponovno) problemati\u010dni izvedbi (gibljiva objekta – dve posodi, nista bila kon\u010dani pravo\u010dasno…), pa sama struktura dr\u017ei tudi za prihodnost.<\/p>\n

Bowlfuls of Sound is the name of the structure of event at the Modern gallery in Ljubljana (september 2005). In spite of the (again!) problematic realization (two moving objects – bowls, were not finished by the time of the performance…), the strucure itself holds (water) for the future.<\/p>\n

All photos were taken by Roni…<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Description of the two objects will be presented here<\/a>…<\/p>\n

Some mp3 excerpts are here:
\ntrack 1<\/a>
\ntrack 2<\/a>
\ntrack 3<\/a>
\ntrack 4<\/a>
\ntrack 5<\/a>
\ntrack 6<\/a>
\ntrack 7<\/a><\/p>\n

<\/i><\/p>\n

O FLUIDNEM PROSTORU<\/i><\/h3>\n

Kljub predvidoma samostojni zaklju\u010denosti (pojavne estetike) nastopa trojice Borut Savski, Luka Prin\u010di\u010d in Matja\u017e Man\u010dek (zvo\u010dni \/ glasbeni nastop = koncert), pa je morda vseeno vredno opozoriti, identificirati posamezne kose, ki sicer bolj ali manj neodvisni, zdru\u017eeni skupaj tvorijo koncept (strukturo \/ zgradbo \/ dramaturgijo) dogodka.<\/p>\n

Izhodi\u0161\u010dni domislek o dveh gibajo\u010dih se, eno na drugo nana\u0161ajo\u010dih se kroglah (-> posodah, polnih zvoka), se na koncu (tega besedila) sestavi s pri\u010dujo\u010dim razmislekom o fluidnem prostoru, ki naj bi ga na zvo\u010dnem dogodku vsi mi za\u010dutili in zaradi neposredne izku\u0161nje morda tudi do\u017eiveli kot morebitni katarzi\u010dni moment.<\/p>\n

Fluidnost (teko\u010dinskost, preto\u010dnost) seveda “merimo” v zvo\u010dnem polju (ker smo pa\u010d zvo\u010dni umetniki). Fluidnost pomeni, da lahko prisotne mase razmeroma lahko prehajajo ena mimo druge, se skupaj vrtin\u010dijo, poljubno kro\u017eijo, usodnej\u0161ih trkov (-> konfrontacij) pa zaradi mehkosti materiala pravzaprav ni. Dinami\u010dne spremembe v poljubnem od prisotnih objektov \/ zvokov se mehko prenesejo do roba prostora, nekje do\u017eivijo resonanco, drugje pa se omilijo. Seveda govorim predvsem v metafori\u010dnem jeziku – v prenesenem pomenu – o svetu, ki bi bil mehkej\u0161i, poljubnej\u0161i, bolj odprt.<\/p>\n

Nasproti kakr\u0161ni koli fluidnosti namre\u010d stoji (ali: pred stanjem fluidnostjo obstaja) – trdnost. Trdnost nespremenljivih relacij, velikih inercij – inertnega prostora. Prostora, v katerem se ni\u010d ne zgodi, kjer je vse jasno, vsa vpra\u0161anja pa imajo odgovore. Mera inertnosti so inercije, ki vztrajajo med relacijami veli\u010din \/ objektov \/ entitet v prostoru. Spreminjajo se po\u010dasneje, kot pa jih mi dojemamo, zato se zdijo nespremenljive. Uteko\u010dinjanje dolo\u010denih relacij pomeni zmanj\u0161anje odzivnega \u010dasa soodnosov, zmo\u017enost zaznavanja pretakanja \u010dasa.<\/p>\n

A vendarle \u0161ele zunanja (trdna) to\u010dka omogo\u010di meritev – uvid v spremembe. Zato je potrebna konstrukcija situacije – dogodka.<\/p>\n

Konstrukcija \/ kompozicija zapoveduje:<\/strong><\/p>\n

Dve kroglasti posodi sta opremljeni z enostavno motoriko in bolj kompleksno senzoriko. Ob\u010dutljivi sta za zvok, ki ga sli\u0161ita, a ga tudi proizvajata (nadzirana mikrofonija). Od tod tudi teza, da sta posodi polni zvoka. Eno drugo lahko tudi zaznata (infrarde\u010di senzor) in tedaj spremenita smer. To naj bi omogo\u010dilo postopno cikcakasto pribli\u017eevanje posod, kar pa nas ne zanima ve\u010d, a za posodi je to nekaj, \u010demur lahko re\u010demo vodilo \/ motiv (pri \u010dloveku bi to imenovali celo smisel). Preprosta samonana\u0161ajo\u010da se algoritmika proizvede \/ rodi nekak\u0161no avtonomijo stroja.<\/p>\n

Dve opisani kotale\u010di se krogli tako postaneta ov\u010dici in potrebujeta pastirja. Vendar je bil pastir (s palico) prisoten \u017ee prej! To je \u017eelja muzikanta, ki je imel \u017eeljo po konkretnem zvoku – rezek, glasen udarec s palico. POsodi tako zaradi pastirja postaneta ov\u010dici. Palica ob dodatku zvo\u010dno ob\u010dutljive podlage postane glasbeni in\u0161trument. Prav to pa lahko dolo\u010di tudi kvaliteto preostalega igranja. Mehak zvok posod in rezkost udarcev ob tla in po strunah.<\/p>\n

Tretja entiteta (ker smo muzikanti trije) se je kristalizirala okoli manipulacije podobe in pretvorbe v zvok. To algoritmiko poganjajo vizualni podatki neposredno s samega prizori\u0161\u010da, tako da smo v ta segment kot spremeljivke vklju\u010deni vsi prisotni. Projekcija nas samih v prostor pred \/ za nami bi lahko bila prilo\u017enost za nov aspekt, a bodi dovolj. K fluidnosti bomo dodajali \u0161e z enim pomagalom – s spreminjanjem polo\u017eajev posameznik zvokov med \u0161tirimi zvo\u010dniki.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n\n\t\t