{"id":24,"date":"2004-12-10T19:21:49","date_gmt":"2004-12-10T19:21:49","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ljudmila.org\/~savskib\/?p=24"},"modified":"2024-12-23T19:19:50","modified_gmt":"2024-12-23T17:19:50","slug":"orozje_orodje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.turborebop.net\/?p=24","title":{"rendered":"Oro\u017eje orodje"},"content":{"rendered":"<p>[Original at <a href=\"https:\/\/www.3via.org\/index.php?htm=orozje_orodje\/index\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">https:\/\/www.3via.org\/index.php?htm=orozje_orodje\/index<\/a>]<\/p>\n<p>Borut Savski &#8211; prva od treh miniatur iz serije <a href=\"\/\/www.3via.org\/index.php?htm=zvok_kot_metafora\/index\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Zvok kot metafora<\/a><br \/>\nBorut Savski &#8211; first of three miniatures from the series <a href=\"\/\/www.3via.org\/index.php?htm=zvok_kot_metafora\/index\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Sound as Metaphore<\/a><\/p>\n<h3 style=\"text-align: left;\">ORO\u017dJE, ORODJE<\/h3>\n\n\t\t<style type=\"text\/css\">\n\t\t\t#gallery-1 {\n\t\t\t\tmargin: auto;\n\t\t\t}\n\t\t\t#gallery-1 .gallery-item {\n\t\t\t\tfloat: left;\n\t\t\t\tmargin-top: 10px;\n\t\t\t\ttext-align: center;\n\t\t\t\twidth: 33%;\n\t\t\t}\n\t\t\t#gallery-1 img {\n\t\t\t\tborder: 2px solid #cfcfcf;\n\t\t\t}\n\t\t\t#gallery-1 .gallery-caption {\n\t\t\t\tmargin-left: 0;\n\t\t\t}\n\t\t\t\/* see gallery_shortcode() in wp-includes\/media.php *\/\n\t\t<\/style>\n\t\t<div id='gallery-1' class='gallery galleryid-24 gallery-columns-3 gallery-size-thumbnail'><dl class='gallery-item'>\n\t\t\t<dt class='gallery-icon landscape'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.turborebop.net\/wp-content\/uploads\/2004\/12\/bazooka0.jpg' class=\"thickbox no_icon\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.turborebop.net\/wp-content\/uploads\/2004\/12\/bazooka0-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/dt><\/dl><dl class='gallery-item'>\n\t\t\t<dt class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.turborebop.net\/wp-content\/uploads\/2004\/12\/bazooka6.jpg' class=\"thickbox no_icon\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.turborebop.net\/wp-content\/uploads\/2004\/12\/bazooka6-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/dt><\/dl><dl class='gallery-item'>\n\t\t\t<dt class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.turborebop.net\/wp-content\/uploads\/2004\/12\/bazooka3.jpg' class=\"thickbox no_icon\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.turborebop.net\/wp-content\/uploads\/2004\/12\/bazooka3-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/dt><\/dl><br style=\"clear: both\" \/>\n\t\t<\/div>\n\n<p style=\"text-align: left;\">at the SKUC Gallery, Ljubljana, february 2004<\/p>\n<p>Prav zanimivo je, kak\u0161ne identitete (oziroma pomeni) so se pojavljali pri realiziranju tega zadnjega projekta, ki je pravzaprav lepljenka &#8211; kola\u017e marsikaterega prej\u0161njega razmi\u0161ljanja. To zadnje se sicer ka\u017ee kot konstantno, ono drugo &#8211; variabilno pa se je pojavilo potem, ko sem najdeval objekte, ki bi prevzeli \u017eeljeno funkcijo, oziroma bi slu\u017eili materializaciji ideje. Prevzeli\/ igrali naj bi vlogo \u017eeljenih pomenov ali: postali nekaj materialnega, kar pa je bilo doslej le del miselne strukture. No, pa se je pokazalo, da imajo tudi surovi objekti \u017ee neko svojo funkcijo\/ namen &#8211; torej tudi pomen in identiteto, ki je vse prej kot variabilna.<\/p>\n<p>Na primer: ker sem hotel dobiti nek poceni objekt, ki bi igral vlogo prostora v prostoru, sem na\u0161el plasti\u010dno cev, ki temu popolnoma ustreza, vendar pa se je zaradi tega kmalu za\u010dela kristalizirati popolnoma druga zgodba &#8211; seveda zanimiva &#8211; vendar brez kak\u0161ne neposredne povezave z osnovnim konceptom &#8220;prostora v prostoru&#8221;. Prostor v prostoru je pravzaprav zgodba o \u017eelji po naravni vme\u0161\u010denosti enega objekta, subjekta, ideje, v skupnem loncu &#8211; v neogibnosti danega, zunanjega. Druga\u010de: zgodba o kolektivnem in individualnem, pasivnem in\/ali aktivnem, mogo\u010dem in nemogo\u010dem, zunanjih in\/ali notranjih mejah, omejitvah &#8211; notranjem in zunanjem &#8211; z eno besedo: komunikaciji. Je zgodba o (ne)prilagojenosti in razcepljenosti\/ vcepljenosti &#8211; del in celota&#8230; in neprestano iskanje ravnovesja. Kot vrvohodec.<\/p>\n<p>Ko pa sem si \u017eelel izposoditi kak\u0161en zanimiv na\u010din &#8220;igranja&#8221; na in\u0161trument, se je takoj ponudila funkcionalnost oro\u017eja, to je bazooke. Na prvem mestu zaradi bli\u017eine ameri\u0161ke ambasade je ideja na mah dobila obliko, trden smisel, ki pa ga je kasneje, zaradi spremenjene lokacije predstavitve miniature, v veliki meri izgubila. Trden smisel se je umaknil, ostala pa je povezava med oro\u017ejem in orodjem. Besedi se tako ali tako razlikujeta le v eni \u010drki. Tudi v angle\u0161\u010dini najdemo povezavo (arms: oro\u017eje, roke). Skratka: podalj\u0161ek rok je orodje. \u0160e ena izto\u010dnica se je ponudila: v prvotni konstelaciji\/ kontekstu (-&gt; bli\u017eina ameri\u0161ke ambasade) bi se lahko zelo hitro zgodilo, da preidemo mejo &#8220;fore&#8221;\/ \u0161ale\/ igranja in stopimo v &#8220;kruto&#8221; realnost &#8211; z &#8220;bazooko&#8221; bi bilo treba le prehoditi 50 metrov&#8230; in zgodba bi bila druga\u010dna.<\/p>\n<p>ZGODBE\/ KONCEPTI<\/p>\n<p>Zanimivo je, da vsak objekt, ki ima vedno tudi pomen, ob vmestitvi v nek kontekst\/ polje (ali prostor) spregovori zgodbo. Zgodba je tudi sama objekt &#8211; nek ustroj, vendar se zdi, da je \u0161e posebej prilagojena za oblikovanje\/ programiranje \u010dloveka. S pomo\u010djo zgodb, ki imajo zna\u010dilnost, da so razvle\u010dene v \u010dasu, se odpre vzro\u010dno-posledi\u010dni prostor. Nekaj, kar je bilo v preteklosti, ostaja v eni od mo\u017enih (pre)oblik prisotno tudi v tem trenutku, v obliki mogo\u010dega pa tudi v prihodnosti. In v resnici so zgodbe zelo blizu \u017eelji po obvladovanju\/ napovedovanju prihodnosti. Kot kletve. Oblike, nosilke pomenov, so na\u0161e partnerice, ki imajo mo\u017enost izjemnih transformacij, hkrati pa lahko postanejo brez\u010dasne, kadar so abstraktne, izlo\u010dene iz toka \u010dasa in kot samostojni objekti\/ izreki (reki, pregovori, kletve) dostopne vsem ljudem, ki so kadarkoli \u017eiveli, ali pa kdajkoli bodo. Posebej brez\u010dasne zgodbe se imenujejo arhetipske in so osnova tega, kar se imenuje kultura. Kultura je zunanji prostor, ki nas vse izjemno mo\u010dno oklepa. Vendar pa lahko zgodbo tvorijo tudi manj trajni objekti\/ konstrukti, dovolj jih je le vmestiti v kak\u0161en (poljuben?) kontekst.<\/p>\n<p>Pri gradnji miniature Oro\u017eje orodje (ime je nastalo \u0161ele \u010disto na koncu) so se ena za drugo prikazale tri zgodbe, ki niso nezdru\u017eljive, vendar je vsaka samostojna in povsem samozadostna. Na prvem mestu je potrebno odpraviti tisto v najbolj zgornji plasti. Pravim odpraviti, ker se zgodbe ponudijo same od sebe, in ker so le interpretacije, ne nosijo ni\u010d novega &#8211; govorijo \u017ee stokrat spregovorjeno (so arhetipske). Zgodbe so nekak\u0161ni pomenski paraziti. Zgodbe so mitizacije in ne slu\u017eijo razumevanju ampak vedenju (v obeh naglasitvah). Zgodbe so tipi\u010den objekt, ki ga je potrebno razslojiti in izkopati skrite\/ prikrite pomene. Pred tem pa je seveda vredno za\u010dutiti tudi njihovo sublimno mo\u010d, z opazko, da nam to ne bo prineslo spoznanja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>I. ZGODBA O IN\u008aTRUMENTU\/ ORODJU<\/p>\n<p>Ker \u017ee nekaj \u010dasa sku\u0161am najti zanimive na\u010dine intuitivne uporabe zvo\u010dnega in\u0161trumenta, oziroma nekak\u0161nega vmesnika za oblikovanje zvoka, ki ne potrebuje nekaj deset let discipliniranja &#8211; torej bi lahko rekli tudi nevirtuoznega in\u0161trumenta &#8211; se pri iskanju na\u010dina igranju takega in\u0161trumenta zatekam k \u017ee znanim rokovanjem z razli\u010dnimi orodji ali igrali. Zelo posre\u010den je bil zadnji tak sistem, ki sem ga predstavil v galeriji Kapelica v za\u010detku lanskega leta. Pri tem je \u0161lo za igro\/ igranje z nategovanjem klavirske \u017eice, pri \u010demer sta sodelovala dva para. Pri tem je bila edina estetska dimenzija prav zvok, ki je nastajal z drgnjenjem in napenjanjem dveh \u017eic, ter sodelovanjem na ravni dveh posameznikov, ki pa sta hkrati sodelovala tudi z drugim parom, tako da je bila zgodba pravzaprav o komunikaciji. Dva \u010dloveka \u0161e vedno tvorita zasebno, \u0161tirje pa \u017ee javno &#8211; v javnem pa je \u017ee v navadi civiliziranej\u0161i dialog. Javno ali tudi kolektivno naj bi bila stvar civilizacije, civiliziranosti, po mojem pa tudi inteligence, ki je sicer ne smemo ena\u010diti s civilizacijo. No, in\u0161trument je dovolj poenostavil mo\u017enosti, da se je bilo enostavno preustiti &#8220;muziciranju&#8221;\/ igranju, dodatne kvalitete pa so bile v hkratnosti elementov zvo\u010denja, ki je nastajalo s povsem funkcionalnim gibanjem, kar je predstavljalo globljo plast informacijskega kanala. Vrhnja plast je bila najbr\u017e zvo\u010dna, pod njo \u0161e manj zavedna gibalna. Intuitivnost in\u0161trumenta je bila v veliki podobnosti s kolektivnimi otro\u0161kimi igrami. Naslov pa je bil nekaj takega kot &#8220;razpiranje prostora&#8221;. Bolj filozofska plast pomenov je bila torej v skritih pomenih, ki priti\u010dejo besednim zvezam &#8220;razpirati prostor&#8221;, &#8220;odpirati prostor za kolektivno&#8221; &#8211; igro, dejavnost, ustvarjanje, karkoli. Teza je bila, da se prostor za kreativno dejavnost odpre s hkratnim trudom za obstoj osebnega (posameznik), raz\u0161irjenega osebnega &#8211; morda \u010dustvenega (par) in kolektivnega (\u010detverica). Dodatni psiholo\u0161ki element, ki je ozna\u010deval odprtje &#8220;jaza&#8221; za javno, pa je bila fora, da se je zvok poja\u010dal le takrat, ko ga je igralec moduliral s svojim glasom. \u0160e en element potujitve, ki je v okviru tehni\u010dne (ne)dovr\u0161enosti deloval odli\u010dno &#8211; vsi \u0161tirje smo se drli, da je bilo veselje.<\/p>\n<p>Zgodbo o oro\u017eju orodju pa bi lahko povedali takole. Po tem, ko se je kot na\u010din intuitivnega igranja ponudilo oro\u017eje, je bilo jasno, da mora omogo\u010dati prav vse funkcionalnosti, kot jo ima oro\u017eje. Na prvem mestu je merjenje v nek cilj. Tudi temu je bilo ugodeno, saj je prostor v prostoru zasnovan tako, da meri resonan\u010dne vozle, ki nastanejo v vsakem akusti\u010dnem prostoru. Resonan\u010dne vozle &#8211; to so to\u010dke v prostoru, kjer je zaradi zaprtega prostora oja\u010danje, ki ga vna\u0161a prostor, najve\u010dje ali najmanj\u0161e &#8211; merimo s pomo\u010djo lege in usmeritve resonan\u010dne cevi. Dovolj velike spremembe z elektronsko pretvorbo reinterpretiramo (-&gt; prevedemo) v dovolj zanimiv zvok, da je ta &#8220;igra&#8221;\/ igranje dovolj zanimiva za igralca, in ga zvabi v zlitje z zvo\u010dnim prostorom. Tukaj je poanta: zlitje akusti\u010dnega prostora z resonan\u010dno cevjo (-&gt; vsebovanim prostorom) se prenese na zlitje estetskega prostora (-&gt; zvoka) z igralcem\/ \u010dlovekom. Ta se v prostoru znajde kot tvorni del, sodelavec, vklju\u010den, kreativen &#8211; zlit. Uspe\u0161nost akcije\/ miniature\/ instalacije se meri v sposobnosti postavitve, da \u010dim dalj \u010dasa omogo\u010di to zlitje. Ko postane dolgo\u010dasno in nezanimivo, je konec veselja. Osnovna teza namre\u010d je, da je aktivno zlitje z okoljem zadovoljstvo. Druga teza pri zlitju in zadovoljstvu pa je, da se mora prej zgoditi potujitev &#8211; \u010dlovek se iztrga iz individualizma lastne preddolo\u010denosti (in podolo\u010denosti &#8211; usojenosti) in se &#8220;dogaja&#8221; v trenutku, sproti, brez pred in po. To je definicija igre, ta zgodba pa je bila pripoved o sre\u010di in \u010dasu.<\/p>\n<p>II. ZGODBA O ODTO\u010cNI CEVI<\/p>\n<p>Zgodba, ki jo je prinesla navadna plasti\u010dna cev seveda izhaja iz njenega prvotnega namena (funkcije). Tak\u0161ne cevi slu\u017eijo kot odto\u010dne cevi za wc-je. Ne glede na prikrivanje ali spreminjanje za njeno novo funkcijo ta njena osnovna fukcija ostaja. Ve se, da smo uporabili cev, po katerih odtekajo odplake iz vsakega stanovanja v vedno ve\u010dje cevi in v neko zbirali\u0161\u010de. \u010de smo si to vizualizirali, uvidimo: pravo pravcato omre\u017eje! Zanimivo je postalo potem, ko se takega omre\u017eja ni dalo razumeti kot komunikcijskega &#8211; saj ne slu\u017ei za izmenjavo: je enosmerno (kar se ti\u010de odplak) in ne prihaja do izmenjav. Naslednja misel je bila, ali so informacijski kanal res le fekalije? Informacijski kanal razumemo kot na poseben na\u010din kodirani niz ne\u010desa, kar slu\u017ei kot izmenjevalni (vmesni, posredni\u0161ki) &#8211; dogovorjeni komunikacijski kod. \u010de komunikacija na primer poteka na ravni zvokov je dogovorjeni kanal zvok, \u010de na ravni barv je barvni, itd. Namenoma smo vzeli zelo enostavne kodne kanale, lahko pa bi si izbrali bolj abstraktne in celo ve\u010dslojne. Tako je lahko komunikacijski kanal govor, ki ni kar neko nakladnje, ampak recimo poteka o zelo o improvizaciji v jazzu, ali pa o smislu \u017eivljenja. Ta pogovor ima lahko hkrati \u0161e \u010dustveno plast, kar \u017ee bolj onemogo\u010di identificiranje pravega kanala. \u010de gre za zapeljevanje je torej pravi pomen, ki se prena\u0161a nekaj drugega kot stali\u0161\u010de o improvizaciji v jazzu, ali pa \u017eelja po golem izrekanju. Poleg tega ni prav ni\u010d potrebno, da o &#8220;pravem&#8221; komunikacijskem kanalu obstaja zavest. Komunikacija lahko torej poteka nezavedno &#8211; pa je \u0161e vedno uspe\u0161na.<\/p>\n<p>Tukaj je verjetno marsikomu jasno, da se z omenjanjem slojev naslanjam na informacijsko tehnologijo, kjer se po komunikacijskih povezavah prena\u0161ajo razli\u010dni kodi &#8211; protokoli, in to hkrati in obenem v ve\u010d slojih (layerjih). Za \u010dloveka so najbolj uporabni najvi\u0161ji sloji, ni\u017eji pa so namenjeni strojem. No, pri na\u0161i razlagi so bolj zanimivi ni\u017eji, primarnej\u0161i sloji, ki nosijo tudi bolj temeljne pomene. Zanimiva je bila teza neke biologinje-antropologinje, ki je razlog za velikost \u010dlove\u0161kih mo\u017eganov na\u0161la prav v potrebi, da se de\u0161ifrira &#8220;pravi pomen\/ namen&#8221; pri komunikaciji med soljudmi &#8211; eliminira prevaro.<\/p>\n<p>Tudi prej omenjeno &#8220;izlo\u010danje&#8221; \u017eelimo videti kot neke vrste komunikacijo &#8211; na podoben na\u010din &#8220;omre\u017eeno&#8221; (ker omre\u017eje, ko smo uvideli, obstaja). Zato mu bomo najprej podelili ime: kontemplacijsko omre\u017eje. Kontemplacija pomeni &#8220;zrenje&#8221; &#8211; notranji pogled, ki v osnovnem pomenu besede kontemplacija ne pomeni logi\u010dnega razmisleka, ampak &#8220;\u0161irokokotni pogled\/vpogled v bistvo&#8221; s katerim so menihi sku\u0161ali ugledati boga, neskon\u010dnost, absolutno, celoto. Logi\u010dne strukture\/razdelave (sveta) takega na\u010dina &#8220;dojemanja&#8221; ne omogo\u010dajo, saj so v osnovi reducirajo\u010de. Iz prej\u0161nje zgodbe si izposodimo &#8220;potujitev&#8221; &#8211; torej zlitje s trenutkom, saj je tehnika zrenja zelo podobna zlitju. Za na\u0161o rabo se bomo zadovoljili s polovi\u010dno potjo do &#8220;uvida celote&#8221;, hkrati pa sku\u0161ajmo uganiti informacijski kanal (skupni kod), ki v tem primeru prav gotovo poteka v plasti nezavednega. Identificirati pa bi bilo treba tudi funkcijo\/ namen, saj sicer nima pomena, da bi stvar imela pomen. V takem primeru tudi ne bi obstajala&#8230;<\/p>\n<p>Psihoanaliza je tisto orodje, ki slu\u017ei za dekonstrukcijo sublimnih objektov (sublimiziranega), ki sicer nastopajo kot celote, pa vendar so se iz ne\u010desa uobli\u010dili. Izlo\u010danje je ena od hvale\u017enih tem, saj se da povezati v ena\u010dbo dobesedno vsakr\u0161no izlo\u010danje. Pri tem je seveda pomembno, na kateri strani se nahaja ozna\u010denec in ozna\u010devalec. Tako seksualnost postane enako izlo\u010danju fekalij, govoru, javnemu nastopu, kakr\u0161ni koli penetraciji, neizlo\u010danje pa zadr\u017eevanju, nekomunikaciji, nezadovoljstvu, v vmesnih stopnjah pa kalkuliranju, konformizmu, samozadovoljevanju, itd. In seveda obratno: zadr\u017eevanje (lahko) pomeni samoljubje, odsotnost seksualnosti, v\u010dasih pa ravno obratno. Pri tem je morda \u017ee malo bolj jasno, da med obema pojmoma ni enozan\u010dnosti in ni ena\u010daja. Dekonstruiranje objektov je vedno proces ugibanja razlogov za nastajanje objektov. Kadar ni enozna\u010dnosti govorimo (v matematiki) o nelinearnih sistemih, o ena\u010dbah vi\u0161jega reda, ki imajo ve\u010d re\u0161itev, kaj hitro pa ostanejo celo brez re\u0161itve. Deterministi\u010dno lahko tako dekonstruiramo le zelo enostavnih sistemih, pri bolj kompleksnih pa postanejo interpretacije zgolj ene od mno\u017eice mogo\u010dih zgodbic.<\/p>\n<p>Objekti, ki so arhetipi, so obi\u010dajno univerzalni objekti, ki so nastali na podlagi zelo razli\u010dnih zgodb, v ljudsko zakladnico pa so pre\u0161li prav zaradi te univerzalnosti. Okoli ljudskih modrosti se zelo pogosto lahko strinjamo, tudi \u010de so na\u0161i razlogi zelo individualni. Dekonstrukcija takega objekta je njegova razlaga\/ razlo\u017eitev iz brez\u010dasnega objekta v \u010dasovno razdelan, vzro\u010dno posledi\u010dni objekt &#8211; zgodbo. \u010de si torej zamislimo omre\u017eje izlo\u010dajo\u010dih, kakajo\u010dih, priklju\u010denih na doma\u010di vmesnik (-&gt; strani\u0161\u010dno \u0161koljko), vemo, da so kljub nezavedanju omre\u017eeni, povezani &#8211; ali pa celo: povezani v nezavednem. Iz psihoanalize izlo\u010danja tudi vemo, da je proces izlo\u010danja zelo ponotranjen proces &#8211; vsak posameznik zelo individualno opravlja ponotranjenje. To je ena redkih situacij, ko odrasli, socializiranec sploh prisluhne notranjemu gibanju. Strani\u0161\u010de je izjemno zaseben prostor. Hkrati je tudi izjemno kodiran. Obi\u010dajno je tudi najbolj \u010dist prostor. Lahko bi celo rekli, da je za nevernika edini sveti prostor &#8211; razne morda umetni\u0161ke galerije. No, pa saj tudi za umetnost \u0161e vedno velja, da daje umetnik svojo notranjost na plano. In, ali je \u010dudno, da se tudi o umetnosti \u0161e vedno govori kot o lepem, \u010distem, eti\u010dnem. Hm, ena\u010daj: ali je strani\u0161\u010de prostor etike? Galerija je javni prostor, recimo ji (pa ne prvi!) sveti\u0161\u010de, kjer proces kolektivnega izlo\u010danja\/ o\u010di\u0161\u010denja vodi veliki mag\/ umetnik\/ kustus, medtem ko je strani\u0161\u010de zasebni prostor &#8211; molilnica, kjer izvajamo individualno introspekcijo\/ o\u010di\u0161\u010denje.<\/p>\n<p>Ob tej za lase privle\u010deni zgodbici je morda zanimivo pogledati \u0161e biolo\u0161ke zna\u010dilnosti odra\u0161\u010danja in s tem povezanega spreminjanja odnosa do izlo\u010danja. Pri opazovanju dojen\u010dka smo lahko vedno osupli nad zmo\u017enostjo menjavanja razpolo\u017eenj &#8211; vse se odra\u017ea na obrazu. \u010de ga \u010drvi\u010di, se bo napenjal, kobacal, ves zaripel bo postal, dokler se napetost ne razpo\u010di, nato se po obrazu razleze zadovoljstvo &#8211; olaj\u0161anje. Za dojen\u010dka \u0161e ne velja, da je sposoben misliti \u010das. Podobno kot \u017eivali je prisoten neposredno v tem trenutku. V nekaj letih pa se mu razvije sposobnost vzro\u010dno-posledi\u010dnega mi\u0161ljenja in s tem tudi \u010dlove\u0161ki na\u010din autoreferen\u010dnosti &#8211; ko uvidi lo\u010den obstoj sebe od drugih. Prehod na &#8220;civiliziranost&#8221;\/ socializacijo se zgodi \u0161e kasneje (ali pa celo nikoli v popolnosti). Ta proces pomeni uvideti hkratno enakovredno prisotnost drugih. Podeliti enakovrednost &#8220;drugemu&#8221; pomeni hkrati odvzeti sredi\u0161\u010dnost &#8220;sebe&#8221; (bio-kopernikanski obrat?) &#8211; a vendarle odtlej neprestano usklajevati obe &#8220;te\u017ei&#8221;. To je aktivno ravnovesje vrvohodca. Vrvohodec se zaveda samega sebe, svoje &#8220;vloge&#8221; v kolektivu, ob\u010dutljiv pa je tudi za najbolj kompleksne avtoreferen\u010dne zanke &#8211; kaj mislim, da si drugi misli o meni, mojem dejanju. Komunikacija skozi tak\u0161ne socialne komunikacijske mre\u017ee skoraj popolnoma nadomesti kontemplacijo. Obstoj v &#8220;tem trenutku&#8221; je za socializiranega \u010dloveka \u017ee skoraj neobstoje\u010d. Morda je \u0161e najbolj pogost beg iz civiliziranosti (\u010dasa) v \u017eivalskost (trenutka = brez\u010dasja) seksualni odnos. Ali pa kak\u0161en druga\u010den, naraven ali umeten adrenalinski beg.<\/p>\n<p>\u010ce smo torej vsaj pribli\u017eno nakazali nujnost ob\u010dasnega &#8220;zrenja v brez\u010dasnost&#8221;, potem smo morda na\u0161li tudi funkcionalnost kontemplativnih mre\u017e. Ne glede na to, da ne gre za zavedna ali kolektivna &#8220;povezovanja&#8221; z vi\u0161jim. Zakaj smo to storili? Le zato, ker je omre\u017eje prav o\u010ditno \u017ee obstajalo, vi\u0161jega pomena\/ interpretacije, kot je odvajanje fekalij, pa ni imelo. In seveda, da ne bi dajali prevelike te\u017ee tehnolo\u0161kim omre\u017ejem, kjer kao da poteka za \u010dloveka dostojna komunikacija. \u0160e en razlog: \u010de lahko skozi miselni proces izena\u010dimo dojemanje pojmov kot sta trenutek in brez\u010dasnost, ni\u010d in vesolje\/ vse\/ absolut, potem moramo vendarle relativizirati pomen logi\u010dnih struktur &#8211; ne eliminirati. Ali pa \u0161e en razlog: bru\u0161enje objekta\/ artefakta je predvsem delo, morda pa sem si zato moral privo\u0161\u010diti tale &#8220;izmet&#8221;. Zadovoljstvo = zadovoljstvo. Kon\u010dno ena ena\u010dba&#8230; za\u010duda v matematiki imenovana identiteta, v filozofiji pa tavtologija. Res: nekje smo izgubili neznanko, zato ta ena\u010dba ne pove in ne re\u0161uje ni\u010desar.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>[Original at https:\/\/www.3via.org\/index.php?htm=orozje_orodje\/index] Borut Savski &#8211; prva od treh miniatur iz serije Zvok kot metafora Borut Savski &#8211; first of three miniatures from the series Sound as Metaphore ORO\u017dJE, ORODJE at the SKUC Gallery, Ljubljana, february 2004 Prav zanimivo je, kak\u0161ne identitete (oziroma pomeni) so se pojavljali pri realiziranju tega zadnjega projekta, ki je pravzaprav [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2066,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1,2],"tags":[19,17,18],"class_list":["post-24","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-archive","category-arts","tag-concepts-2","tag-objects","tag-situations-2"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/24","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=24"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/24\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2082,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/24\/revisions\/2082"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2066"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=24"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=24"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=24"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}