{"id":2273,"date":"2000-10-30T13:39:06","date_gmt":"2000-10-30T11:39:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.turborebop.net\/?p=2273"},"modified":"2025-01-03T11:22:00","modified_gmt":"2025-01-03T09:22:00","slug":"2273","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.turborebop.net\/?p=2273","title":{"rendered":"TURBOREBOP & RANDOM ACTIVITIES"},"content":{"rendered":"

Idejno-filozofsko-estetska zasnova:<\/strong><\/p>\n

Ra\u010dunalni\u0161ki glasbeni algoritmi so bolj ali manj kompleksni zbiri ukazov, ki med velikim \u0161tevilom mo\u017enih odlo\u010ditev z ra\u010dunalnikovo zmo\u017enostjo velike hitrosti odlo\u010danja in z veliko mero variacij (zmo\u017enostjo hitrega ra\u010dunanja) v realnem \u010dasu proizvajajo muzikali\u010dne dogodke. Tej zvrsti glasbe se v sodobni glasbi od sredine stoletja pravi tudi aleatori\u010dna glasba (ko \u0161e ni bila neposredno vezana na ra\u010dunalni\u0161ko okolje).<\/p>\n

TURBOREBOP<\/strong>
\nin
\nRANDOM ACTIVITIES<\/strong><\/p>\n

TURBOREBOP (podnaslov: On the Threshold of Danceability) je koncept, ki se naslanja na eni strani na ra\u010dunalnikovo zmo\u017enost preciznega \u0161tetja \u010dasa, ritma, takta – estetsko pa se spogleduje s plesnim (turbo) v sodobni (disko, tehno, rave) glasbi, na drugi strani pa z repetitivnimi ritmi\u010dnimi in melodi\u010dnimi variacijami (rebop), ki so lastnosti jazza (swing, bebop, hardbop). Posnetih je \u017ee 6 primerov, 3 pa sodijo v moj o\u017eji izbor.<\/p>\n

RANDOM ACTIVITIES pa so \u0161tudije, ki do skrajnosti izrabljajo ra\u010dunalnikovo zmo\u017enost hitrega izbiranja med najrazli\u010dnej\u0161imi dogodki. Vodilo je, da naj ra\u010dunalnik ves \u010das izjemno naporno ra\u010duna, zvo\u010dni rezultat pa naj je v nasprotju s tem zelo aritmi\u010den. Dogodki se znotraj tovrstne nastajajo\u010de glasbene strukture zdijo izjemno raznoliki – na nek na\u010din se zdi, da ra\u010dunalnik dobro `premisli` preden `zaigra` posamezni dogodek. Iz te domene so posneti trije primeri, vendar se s tem segmentom ukvarjam prav ta trenutek. Te \u0161tudije so precej bolj zahtevne, ker in\u0161trumenti niso iz domene klasi\u010dnim podobnih, temve\u010d bolj \u0161umi.<\/p>\n

Zakaj se mi zdi, da je algoritmi\u010dna glasba aktualna:<\/strong><\/p>\n

1. Osnovna razlika v primerjavi s skladatelji algoritmi\u010dne glasbe in mojim pristopom je, da sku\u0161ajo akademsko izobra\u017eeni skladatelji graditi\/ komponirati na ustaljeni\/ nau\u010deni klasi\u010dni \u010dlove\u0161ki na\u010din, ne dopustijo pa mo\u017enosti, da je morda potrebno zagrabiti stvar z nasprotne smeri – dovoliti ra\u010dunalniku, da vpelje svojo estetiko. Estetiko naklju\u010dnih zvokov, ki jo poznamo, \u010de znamo prisluhniti okolju, svojemu telesu, naravi.<\/p>\n

2. Algoritmi\u010dna glasba je \u0161e precej novo, neraziskano podro\u010dje, hkrati pa se zdi, da je \u017ee postalo slepo \u010drevo, vsaj kar se akademskih krogov ti\u010de. Glasbeni produkti te zvrsti so izjemno redki, v Sloveniji pa doslej neobstoje\u010di. Morda so ta dejstva posledica nezavednih strahov pred vdorom tehnologije v posve\u010deno podro\u010dje \u010dlovekove kreativnosti. Dokler so stroji le orodja se zdi vse v redu, ko pa sami proizvajajo estetske rezultate, se ljudje ogradimo s poslednjim izmed argumentov – da imamo mi \u010dustva in da smo zato le ljudje kreativni. \u010ceprav nimam nikakr\u0161nega namena te samopodobe spodkopavati, pa lahko zatrdim, da v dolo\u010denih odro\u010dnej\u0161ih (eksperimentalnih) sferah glasbenega izraza, kjer ljudje nimamo pred-stav, moje algoritmi\u010dne strukture delujejo izjemno sve\u017ee, energetsko, dinami\u010dno, premi\u0161ljeno, dramati\u010dno, mehko \u2013 da: celo ob\u010duteno.<\/p>\n

3. Izdaja je moja prva mno\u017ei\u010dna tiskovina, doslej pa sem v javnosti nastopal kot avtor oddaj, predstavitev, voditelj intervjujev, pisec nekaterih esejev, kritik in predstavitev v razli\u010dnih medijih (Radio \u0160tudent, Muska, za katalog Ars Electronica 1998, za mednarodno publikacijo Acoustic Space).<\/p>\n

4. Visoko tehni\u010dno raven lahko zagotovim na podlagi mojih 16 let delovnih izku\u0161enj kot tonski tehnik in producent na Radiu \u0160tudent. K projektu imam namen vklju\u010diti tudi produkcijske zmo\u017enosti Radia \u0160tudent (ra\u010dunalni\u0161ka obdelava, studio).<\/p>\n

O avtorju:<\/p>\n

Borut Savski (l. 1960) od sredine sedemdesetih let spremljam radikalne zvo\u010dne zvrsti, predvsem free-jazz, od sredine osemdesetih tudi atonalno glasbo, v devetdesetih pa sem se tudi sam lotil zvo\u010dne produkcije in raziskovanja najradikalnej\u0161ih filozofsko-zvo\u010dnih smeri. Aktivno sem prisoten v javnem medijskem prostoru od leta 1984 in sicer na valovih Radia \u0160tudent Ljubljana. Od tedaj sem bil kot tehnik ali producent prisoten pri produkcijah najraznovrstnej\u0161ih radijskih \u017eanrov (oddaj, radijskih iger, snemanj nastopov, neposrednih prenosov, \u017eivih nastopov). Med leti 1992 in 1996 sem bil tudi redno zaposlen pri Radiu \u0160tudent kot vodja organizacije in izvedbe programa. V tistem \u010dasu smo ponovno za\u010deli raziskovati zmo\u017enosti medija, se telefonsko povezovali z mednarodnim prostorom, v zadnjih letih pa se vklju\u010dili v mednarodno artisti\u010dno konico internet medija. Bil sem eden od nosilcev projekta Ministrstvo za eksperiment, sodeloval sem v medijskem projektu festivala Ars Electronica 1998, naslednje leto pa prijavil instalacijo ZVO\u010cNI BIOTOP, ki pa ni bil sprejet.<\/p>\n

\u017de dve leti vodim redno oddajo Huda ura, v kateri govorim o principih in prestavljam glasbo \u2013 zvo\u010denje, ki je na meji improvizirane glasbe in algoritmi\u010dne glasbe. Obe zvrsti dru\u017ei prav nastajanje\/ kreacija v teko\u010dem trenutku \u2013 sproti (v realnem \u010dasu). Redno se na programu najdejo tudi primeri iz moje lastne produkcije. Mojo glasbo so predstavili \u017ee na radijskih postajah v Sydneyu (Avstralija), od koder sem \u017ee dobil ugodne odzive, v Astorii (ZDA), dostopna pa je tudi na internetu (http:\/\/absurdevidence.radiostudent.si\/borut\/).<\/p>\n

Iskati kak\u0161ne dodatne reference, ki bi potrdile moje mnenje, je izjemno te\u017eko. Pri nas se s to sfero bavijo redki, morda \u0161e najbolj skladatelj elektronske glasbe Bor Turel in pa Marko Ko\u0161nik, s katerim sva v preteklosti tudi obilo sodelovala. Po potrebi Va\u0161emu strokovnjaku rade volje dostavim pribli\u017eno enak nosilec zvoka, kakr\u0161nega \u017eelim z Va\u0161o pomo\u010djo tiskati.<\/p>\n

Podobnim principom razmi\u0161ljanja sledim tudi v komplementarni sferi mojega delovanja, ki so zvo\u010dne instalacije v realnih fizi\u010dnih prostorih. Za razliko od sinteti\u010dnega sveta ra\u010dunalnika, se tam bavim z bazi\u010dnimi akusti\u010dnimi paradoksi. Primer je bila lanska postavitev ZVO\u010cNI BIOTOP v Galeriji Kapelica (15.-25. Junij 1999). Ob tej prilo\u017enosti smo tudi posneli 100 promocijskih kompaktnih plo\u0161\u010d, ki pa zavoljo umanjkanja sredstev Galerije Kapelica \u0161e niso dobili svojih knji\u017eic.<\/p>\n

V za\u010detku leta 2000 sem zvo\u010dno z mojo avtorsko glasbo opremil 9 minutni risani film avtorja Marjana Man\u010dka z naslovom \u2018Kako se znebiti Machota\u2019 v produkciji Emotion filma Ljubljana, ki je bil premierno predstavljen nedavno na Portoro\u0161kem filmskem festivalu doma\u010dega filma. V filmu je poleg sihroniziranih \u0161umov prisotno veliko glasbenih elementov, poleg tega pa za \u0161est izmed osmih slik posebna avtorska glasba.<\/p>\n

Borut Savski<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ra\u010dunalni\u0161ki glasbeni algoritmi so bolj ali manj kompleksni zbiri ukazov, ki med velikim \u0161tevilom mo\u017enih odlo\u010ditev z ra\u010dunalnikovo zmo\u017enostjo velike hitrosti odlo\u010danja in z veliko mero variacij (zmo\u017enostjo hitrega ra\u010dunanja) v realnem \u010dasu proizvajajo muzikali\u010dne dogodke. Tej zvrsti glasbe se v sodobni glasbi od sredine stoletja pravi tudi aleatori\u010dna glasba (ko \u0161e ni bila neposredno vezana na ra\u010dunalni\u0161ko okolje).<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[46,1,28,5,3],"tags":[19,38,48,34],"class_list":["post-2273","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-radio","category-archive","category-concepts","category-sound","category-tech","tag-concepts-2","tag-music","tag-text","tag-turboblog-2"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2273","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2273"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2273\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2353,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2273\/revisions\/2353"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2273"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2273"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2273"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}