Internet – prete\u017eno prazen prostor neskon\u010dnih prostranstev, neizvedenih idej in izziv za domi\u0161ljije polne. Skratka (navidezni=virtualni?) novi Novi svet. Med raznoliko mno\u017eico dejavnosti bom poiskal tiste, ki se zdijo, da imajo kaj skupnega z radijskim medijem, oziroma splo\u0161neje \u2013 komunikacijske (informacijske, estetske,\u2026) kanale.<\/p>\n
Ob\u010dasno se kaj internetovsko medijskega dogaja celo na valovih Radia \u0160tudent, v popolno\u010dnih urah, pod oznako Ministrstva za eksperiment, \u0161e posebej rado pa v petkovi, v\u010dasih sobotni in pa v ponedeljkovi no\u010di. \u010ce se nizka kvaliteta prene\u0161enega ne zdi ovira, se bolj odprtim medijskim du\u0161am spla\u010da preveriti in morda v bli\u017enje celo sodelovati! Ob\u010dasen obisk ustrezne strani (http:\/\/www.radiostudent.si\/mzx\/) vas o tem obvesti, pa tudi na precej drugih, podobno zanimivih lokacij, napoti! Ker se zdi, da nekako hodimo v korak z ostalimi sorodnimi razpr\u0161enimi po svetu, se tudi ne bojimo ukvarjati z novimi definicijami, ker se stare, ko se jih neprilagojene aplicira na internet, nekako ne izidejo. Pa \u0161e izmislimo si lahko kak\u0161no prav posebno noro (utopi\u010dno?), saj bo skupaj s tradicionalnej\u0161imi definicijami enakovredna \u0161e nekaj \u010dasa visela v zraku, morda pa se s\u010dasoma celo prijela!<\/p>\n
Dobesedne preslikave radia (\u010dasopisa, televizije,\u2026) so najenostavnej\u0161a stvar na internetu. In tudi najbolj nedomiselna! Lokalnost (nativnost) medija je dolo\u010dena le \u0161e z (ne)razumljivostjo jezika, drugi atributi (=glasba, format) pa so ‘globalno’ standardizirani (ni\u010d kaj ‘globalnega’ v resnici, ko gre za mno\u017eenje enega ‘kulturnega’ vzorca!). Rezultat je, da je vseeno ali poslu\u0161a\u0161 doma\u010do postajo ali pa internetovsko iz Montreala ali Seula. Vmes pa na lokalnem radiu vendarle kak\u0161no slovensko besedo vme\u0161ajo, tako, da se hitro odlo\u010di\u0161 za doma\u010di klon istega. O ni\u010demer podobnem ne bo v nadaljevanju ve\u010d govora! Internet omogo\u010da bistveno obogatitev doslej prevladujo\u010dih ‘distribucijskih’ principov elektronskih medijev in le s temi izzivi se bomo spoprijemali, ko se bomo lotili medijske uporabe interneta. Vsaj na Ministrstvu za eksperiment!<\/p>\n
V tem trenutku je (multi)medijska uporaba na internetu na samcatem za\u010detku populisti\u010dne faze. ‘Sistem’ je \u0161e odprt, kraljuje ‘naredi sam’ princip, kar ima za posledico mno\u017eico kreativcev-amaterjev, ki ‘orodja’ dovolj obvladajo, da se lahko z njimi izrazijo. Vse na internetu je zasnovano tako, da je inkubacijska doba za novinca zelo kratka. Vsa ‘orodja’ za multimedijo so poceni ali zastonj! Dostop do priklju\u010dka skorajda ni problem, pravzaprav je tudi prostor (na serverju) za dejavne posameznike ali skupine enostavno (in poceni) na voljo. \u010ce ne v Franciji pa v ZDA, \u010de ne v Nem\u010diji pa v Sloveniji, \u010de ne v Jugoslaviji pa na Nizozemskem\u2026<\/p>\n
Pravzaprav v ta, v zasnovi decentraliziran komunikacijski sistem, \u0161e najmanj verjamejo prav ‘tazaresne’ (dr\u017eavne in korporativne) ustanove, ki imajo tako ali tako svoje dejavnosti speljane po ‘tapravih’ (distribucijskih) kanalih. ‘Globalnost’ interneta se tem ‘vele-podjetnikom’ torej ne zdi bistven element, pa\u010d pa (o\u010ditno) mno\u017ei\u010dnost, ekskluzivna prisotnost (kar pomeni ve\u010djo te\u017eo njihovemu kanalu \u2013 internet strani), kar pa ne gre in ne gre in (\u0161e) ne gre. Prav nasprotno pa velja, ko pogledamo skozi optiko ‘malega podjetnika’ (naj ta trenutek velja, da smo to mi vsi!). Globalnost interneta je zanj (zame) dose\u017eeno dejstvo, na (ne)ekskluzivnost svoje individualnosti v \u0161irnem svetu pa je tako ali tako \u017ee navajen. Nekako na repu njegovih interesov pa se znajde mno\u017ei\u010dnost gledalstva.<\/p>\n
Med konceptualno jasnej\u0161imi (naravnej\u0161imi) preslikavami medijev na internetu hitro najdemo prav majhne, specializirane (ideolo\u0161ko jasne) in izredno dejavne skupinice, ki v globalnem i\u0161\u010dejo in dru\u017eijo posameznike, v realnem pa so bodisi teritorialno razpr\u0161ene ali pa celo neza\u017eeljene. Te\u017eo (=mno\u017ei\u010dnost?), ki jo ima posamezna stran na internetu je dolo\u010dena s \u0161tevilom povezav (hiperlinkov), ki ji jih podelijo druge strani na internetu. Te povezave je v resnici treba ‘opredmetiti’ in jih razumeti kot \u010disto realne socialne strukture. Res so nekatere strukture le preslikave najbolj obi\u010dajnih odnosov (prodam\u2026), bolj zanimive pa se zdijo tiste zdru\u017ebice, ki jih dru\u017eijo zelo specifi\u010dni interesi, akterji izjemno razpr\u0161eni, pa zato \u0161e ne globalni, ampak tvorijo nekak\u0161no konstruirano eksteritorialno lokaliteto. Utopi\u010dno? Ali je torej \u010dudno, da se v take vrste lokalitet dru\u017eijo sekte, umetniki, intelektualci, pornofili, politi\u010dni radikalci \u2013 skratka: ljudje s posebnimi merili!<\/p>\n
Ti pristopajo internetu veliko naravneje \u2013 kot, da bi bil ustvarjen za njih. In res: Dimitrij Rupel je \u017ee leto in pol nazaj lociral internet kot idealno prizori\u0161\u010de ‘alternativne’ kulture (da se ne bi me\u0161ali v produkcijo ustanov s ‘pravo’ kulturo!). V resnici je ‘alternativa’ zasedla internet bolj zaradi novih mo\u017enosti estetizacij in komunikacij, kot, ker bi se hotela odre\u010di realnim prostorom. \u0160e ve\u010d: vedno bolj postaja jasno, da je navezava na realno zaledje (realni so\u010dasni dogodek \u2013 estetski, socialni) pot za komunikacijsko multimedijo na internetu.<\/p>\n
\u0160e korak naprej bi bila osvoboditev\/osamosvojitev interneta od ostalih medijev, kar bi v praksi lahko izgledalo takole:
\nNamesto neposrednega prenosa s pomo\u010djo interneta do radijske postaje, ki potem seje radijski program vsenaokrog (in pri tem internet prevzema vlogo radijskega linka) bi bilo dovolj smiselno povezati z internetom dva fizi\u010dna prostora (dvosmerna okna). \u010ce bi seveda bilo smiselno ljudem v obeh prostorih, da se pove\u017eejo. Recimo slovenski klubi s svojimi programi bi lahko za svoje potrebe ustvarili komunikacijsko platformo, z mo\u017enostjo medsebojnih prenosov, (na nek na\u010din) kompletiranje (zelo ekskluzivnega) programa, ki ne bi bil vezan na vsepovsod dostopne radijske prenose, ampak samozadosten \u2013 vezan na ekskluzivo konkretne klubske kulture. Druga\u010de pa ima uporaba interneta kot linka do radijske postaje tudi opravi\u010dila: ne samo, da radijski program nastaja neposredneje (med ‘krvavimi’ ljudmi), odslej lahko nastaja tudi v mnogo bolj oddaljenih krajih, kar odpira vpra\u0161anja cepljenja lokalnih medijev z mednarodnimi produkcijami. To nas spet povle\u010de naprej: o kak\u0161nih lokalnostih je potemtakem govora? Jasno: lokalnost postane ve\u010d, kot le teritorialni termin \u2013 definira interesno diferencirano socialno strukturo. Kaj ni to dose\u017eek?<\/p>\n
Izven ‘radiu podobnih preslikav’, pri katerih je osnova sinhronizirano oddajanje in sprejemanje, je seveda bistvena lastnost interneta mo\u017enost, da v vsakem trenutku kdorkoli ‘pribrowsa’ do tvoje ‘on-line’ galerije, arhiva. Ta slednja ‘galerijska’ (pasivna) varianta je sploh najbolj zna\u010dilna za \u0161ir\u0161i umetni\u0161ki \u017eivelj, bolj domiselni pa so takoj odkrili drugo dimenzijo \u2013 interaktivne lastnosti interneta in to vklju\u010dili kot bistven element svoje izraznosti.<\/p>\n
Vse te metode so skupne vsem internetovskim izrazom (pisava, slika, zvok) in so tudi vedno bolj kombinirane kot celota, tako, da ni pomena lo\u010devati medije na tekstualije, vizualije in audialije \u2013 ampak jih je treba jemati kot celovit izraz internetovskega medija -> multi-medija.<\/p>\n
Vsesti se za ra\u010dunalnik in oddajati radijski program za naklju\u010dne mednarodne poslu\u0161alce zagotovo ne moremo \u0161teti kot najbolj zdravo dejavnost. Radio je vendarle oder, pri klasi\u010dnem radiu pa se nekako ve, da je verjetnost, da je v vsakem trenutku vsaj nekaj poslu\u0161alcev, velika. Tako je igrati predstavo (s kancem domi\u0161ljije in samoljubja) vendarle (lahko) smiselno.<\/p>\n
Pri radiu na internetu temu (\u0161e) ni tako. Poslu\u0161alca si mora\u0161 naro\u010diti. Naslednji korak je samoumeven: \u010de ima ra\u010dunalnik in lahko poslu\u0161a \u2013 tedaj lahko tudi oddaja! Nadaljnji korak je v mno\u017eenju tega osnovnega principa. Koliko posameznih ‘oddajnikov’ lahko se lahko hkrati povezuje? Ali naj vsi delajo za eno celoto\/produkt (kot se pri radiu spodobi!) ali pa naj vsak za sebe delajo na svojem ‘produktu’, ki se kombinira bolj ali manj po individualni izbiri vsakega posameznika? Hitro se sodelujo\u010demu postavi bistveno vpra\u0161anje: ali se mi ljubi sodelovati? Ali je pet ljudi po Evropi, ki nekaj po\u010denjamo skupaj, dovolj, da jih \u0161tejem kot publiko vredno truda? Ali je dvajset takih ljudi \u017ee truda vredna publika, da skupaj z njimi delam predstavo ‘radijski program’? Druga mo\u017ena re\u0161itev: NE delati predstave ‘radijski program’!<\/p>\n
V tem trenutku med kreatorji internetovskega medijskega dogajanja (=artisti) ne obstaja prevalentno mnenje, kaj bi utegnila biti ost (‘cutting edge’) izrabe interneta v medijske namene, oziroma so presaditve teorij in dognanj iz drugih medijev preve\u010d nedomiselne. Tudi cilji, ki bi jih posamezniki (skupinice) \u017eeleli izvesti so si narazen ali nasprotujo\u010de si, celo znotraj na videz monolitnih internetovskih skupin. Nekaterim pomeni cilj ideolo\u0161ka platforma na ‘globalni’ ravni, drugi i\u0161\u010dejo nove estetske izraze, tretji druga\u010dne socialne oblike, \u010detrte pa dru\u017ei ljubezen do kak\u0161nega posebnega glasbenega izraza. Vse ideje so znotraj tega preme\u0161ane, tako da si morda drznem preve\u010d, \u010de vseeno definiram ‘ost’. Pri tem izhajam iz mo\u017enosti v katerih se internet lo\u010di od drugih medijev.
\n1. ) ‘globalnost’ mre\u017ee in mo\u017enost internacionaliziranja sodelovanj,
\n2. ) mo\u017enost hkratnih sodelovanj (v realnem \u010dasu), mo\u017enost sinhronizacije okoli enega koncepta ali izrabe paralelnih principov,
\n3. ) mo\u017enost sodelovanj atomiziranih (razpr\u0161enih) skupin, organiziranih raznoliko, mo\u017enost organiziranja v decentralizirane platforme,
\n4.) mo\u017enost izjemno specializiranih struktur, izjemno fokusiranih znanj,
\n5.) mo\u017enost kreacij neodvisnih bank podatkov (s teksti, intervjuji, glasbo, arhivi) s prostim dostopom (mo\u017enost kreacije ‘no-copyright’ platform?),
\n6.) s stali\u0161\u010da ‘surferja’: njegov zelo individualen pristop tem ‘medijem’.
\n7.) zelo pomembno: nikakr\u0161ne cenovne razlike med lokalnim ‘brskanjem’ po internetu in mednarodnim – ena sama teritorialna kategorija,
\n8.) zaenkrat: izjemno pomanjkanje represije in zakonskih omejitev, nemo\u017enost pove\u010danja ‘te\u017ee’ enih strani na ra\u010dun drugih,<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Internet – prete\u017eno prazen prostor neskon\u010dnih prostranstev, neizvedenih idej in izziv za domi\u0161ljije polne. Skratka (navidezni=virtualni?) novi Novi svet. Med raznoliko mno\u017eico dejavnosti bom poiskal tiste, ki se zdijo, da imajo kaj skupnega z radijskim medijem, oziroma splo\u0161neje \u2013 komunikacijske (informacijske, estetske,\u2026) kanale.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[46,9,1,28,4],"tags":[19,36,41,44,48],"class_list":["post-2269","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-radio","category-turboblog","category-archive","category-concepts","category-net","tag-concepts-2","tag-discourse","tag-essays","tag-radio","tag-text"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2269","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2269"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2269\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2270,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2269\/revisions\/2270"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2269"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2269"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2269"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}