POVZETEK<\/p>\n
Estetika strojev je esej, s katerim se sku\u0161am pribli\u017eati razumevanju lo\u010dnice med stroji in ljudmi, vendar na na\u010din afirmacije nekaterih lastnosti stroja (avtomata), kadar ta ni uporabljen ali zgrajen povsem obi\u010dajno \u2013 kot linearni odzivnik (reakcijsko), ampak ima vgrajeno dolo\u010deno mero avtonomnosti (nepredvidljivosti) odlo\u010ditev, torej se odzivajo nelinearno (oz: interaktivno). Na ta na\u010din tudi uvedemo kompleksnej\u0161e razumevanje pojma interaktivnosti. Kompleksni stroji sicer \u0161e vedno slu\u017eijo \u010dloveku (kot proteti\u010dni pripomo\u010dek, podalj\u0161ana roka) \u2013 vendar ne drugje, kot v razmeroma svobodnem (in nepomembnem, nefunkcionalnem) polju umetnostnih izrazov. Razmi\u0161ljanje me vodi po poti doumevanja \u010dloveka kot prete\u017eno funkcionalnega \u201custrojenega\u201d bitja, oziroma \u010dlove\u0161kih institucij, ki so pojem \u201custroja\u201d, reda, zakona. Razen mi\u0161ljenskih inercij in avtomatizmov (arhetipov in stereotipov) je red tudi koherenca misli, razumevanje in osmi\u0161ljevanje \u2013 poimenovanje ter oblikovanje visoko-strukturiranih mi\u0161ljenjskih sistemov. Z omembo duhovnega pa se tudi ne moremo izogniti vpra\u0161anju bo\u017eje pozicije, oziroma vloge \u201cvsemogo\u010dnega kreatorja\u201d, ki je s perspektive stroja (in morda tudi prej omenjenega \u201custroja\u201d) – \u010dlovek. S perspektive stoja? O inteligenci – umetnosti osmi\u0161ljevanja pri strojih nismo spregovorili. Vendarle, nekje vmes se nujno zastavi vpra\u0161anje: \u010dlovek je graditelj sistemov, strojev \u2013 ali pa je morda \u201custroj\u201d ustvaril \u010dloveka?<\/p>\n
KLJU\u010cNE BESEDE
\nEstetika, interdisciplinarno, asociativno, stroji, ljudje, \u00e8lovek, avtomat, automata, linearno, reakcija, avtonomnost, avtonomija, nepredvidljivost, odlo\u010ditev, svobodna volja, nelinearno, interaktivno, kompleksni stroj, proteza, umetnost, ustroj, institucije, red, zakon, razum, logika, koncept, kontekst, znanost, smisel, poimenovanje, pomen, besednjak, ideologija, socialno, funkcionalnost, redukcija, antropocentrizem, interpretacija, la\u017e, napaka, instinktivno, kultura, arhetip, stereotip, intuitivno, ime, sistem, medij, dvom, duhovno, bog, vsemogo\u010dni, kreator, kibernetika, psihologija, mehani\u010dno, spoznavna teorija, kaos, avtopoetska teorija, samoreferen\u010dni sistemi, spoznavna teorija, kognitivna teorija, kompleksni sistemi, komunikacija, tehnologija, mre\u017ee, internet.<\/p>\n
LITERATURA
\nV besedilu sem bolj slabo citiral, pa precej raje interpretiral, naslednje avtorje:<\/p>\n
Psihologija:
\nErich Fromm, Carl Gustav Jung<\/p>\n
Kibernetska in avtopoetska teorija:
\nNorbert Wiener (Kibernetska teorija)
\nHumberto Maturana, Francisco Varela – Drevo spoznanja, Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998, ISBN 961-6262-08-4<\/p>\n
Teorija in kritika medijev:
\nMarshall McLuhan
\nPaul Virilio<\/p>\n
Hans Moravec (umetna inteligenca in roboti):
\nhttp:\/\/www.frc.ri.cmu.edu\/~hpm\/
\nhttp:\/\/www.frc.ri.cmu.edu\/~hpm\/book97\/index.html<\/p>\n
Najve\u010d sorodnih miselnih preskokov pa mi je nudil:
\nErik Davis – “TechGnosis: Myth, Magic and Mysticism in the Age of Information”, (1998), in druga na internetu dostopna besedila<\/p>\n