{"id":2042,"date":"2002-03-25T17:58:48","date_gmt":"2002-03-25T15:58:48","guid":{"rendered":"https:\/\/www.turborebop.net\/?p=2042"},"modified":"2024-12-28T13:59:46","modified_gmt":"2024-12-28T11:59:46","slug":"2042","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.turborebop.net\/?p=2042","title":{"rendered":"Estetika strojev"},"content":{"rendered":"<p>POVZETEK<\/p>\n<p>Estetika strojev je esej, s katerim se sku\u0161am pribli\u017eati razumevanju lo\u010dnice med stroji in ljudmi, vendar na na\u010din afirmacije nekaterih lastnosti stroja (avtomata), kadar ta ni uporabljen ali zgrajen povsem obi\u010dajno \u2013 kot linearni odzivnik (reakcijsko), ampak ima vgrajeno dolo\u010deno mero avtonomnosti (nepredvidljivosti) odlo\u010ditev, torej se odzivajo nelinearno (oz: interaktivno). Na ta na\u010din tudi uvedemo kompleksnej\u0161e razumevanje pojma interaktivnosti. Kompleksni stroji sicer \u0161e vedno slu\u017eijo \u010dloveku (kot proteti\u010dni pripomo\u010dek, podalj\u0161ana roka) \u2013 vendar ne drugje, kot v razmeroma svobodnem (in nepomembnem, nefunkcionalnem) polju umetnostnih izrazov. Razmi\u0161ljanje me vodi po poti doumevanja \u010dloveka kot prete\u017eno funkcionalnega \u201custrojenega\u201d bitja, oziroma \u010dlove\u0161kih institucij, ki so pojem \u201custroja\u201d, reda, zakona. Razen mi\u0161ljenskih inercij in avtomatizmov (arhetipov in stereotipov) je red tudi koherenca misli, razumevanje in osmi\u0161ljevanje \u2013 poimenovanje ter oblikovanje visoko-strukturiranih mi\u0161ljenjskih sistemov. Z omembo duhovnega pa se tudi ne moremo izogniti vpra\u0161anju bo\u017eje pozicije, oziroma vloge \u201cvsemogo\u010dnega kreatorja\u201d, ki je s perspektive stroja (in morda tudi prej omenjenega \u201custroja\u201d) &#8211; \u010dlovek. S perspektive stoja? O inteligenci &#8211; umetnosti osmi\u0161ljevanja pri strojih nismo spregovorili. Vendarle, nekje vmes se nujno zastavi vpra\u0161anje: \u010dlovek je graditelj sistemov, strojev \u2013 ali pa je morda \u201custroj\u201d ustvaril \u010dloveka?<\/p>\n<p>KLJU\u010cNE BESEDE<br \/>\nEstetika, interdisciplinarno, asociativno, stroji, ljudje, \u00e8lovek, avtomat, automata, linearno, reakcija, avtonomnost, avtonomija, nepredvidljivost, odlo\u010ditev, svobodna volja, nelinearno, interaktivno, kompleksni stroj, proteza, umetnost, ustroj, institucije, red, zakon, razum, logika, koncept, kontekst, znanost, smisel, poimenovanje, pomen, besednjak, ideologija, socialno, funkcionalnost, redukcija, antropocentrizem, interpretacija, la\u017e, napaka, instinktivno, kultura, arhetip, stereotip, intuitivno, ime, sistem, medij, dvom, duhovno, bog, vsemogo\u010dni, kreator, kibernetika, psihologija, mehani\u010dno, spoznavna teorija, kaos, avtopoetska teorija, samoreferen\u010dni sistemi, spoznavna teorija, kognitivna teorija, kompleksni sistemi, komunikacija, tehnologija, mre\u017ee, internet.<\/p>\n<p>LITERATURA<br \/>\nV besedilu sem bolj slabo citiral, pa precej raje interpretiral, naslednje avtorje:<\/p>\n<p>Psihologija:<br \/>\nErich Fromm, Carl Gustav Jung<\/p>\n<p>Kibernetska in avtopoetska teorija:<br \/>\nNorbert Wiener (Kibernetska teorija)<br \/>\nHumberto Maturana, Francisco Varela &#8211; Drevo spoznanja, Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998, ISBN 961-6262-08-4<\/p>\n<p>Teorija in kritika medijev:<br \/>\nMarshall McLuhan<br \/>\nPaul Virilio<\/p>\n<p>Hans Moravec (umetna inteligenca in roboti):<br \/>\nhttp:\/\/www.frc.ri.cmu.edu\/~hpm\/<br \/>\nhttp:\/\/www.frc.ri.cmu.edu\/~hpm\/book97\/index.html<\/p>\n<p>Najve\u010d sorodnih miselnih preskokov pa mi je nudil:<br \/>\nErik Davis &#8211; &#8220;TechGnosis: Myth, Magic and Mysticism in the Age of Information&#8221;, (1998), in druga na internetu dostopna besedila<\/p>\n<blockquote class=\"wp-embedded-content\" data-secret=\"IydESPr201\"><p><a href=\"https:\/\/techgnosis.com\/\">Home<\/a><\/p><\/blockquote>\n<p><iframe loading=\"lazy\" class=\"wp-embedded-content\" sandbox=\"allow-scripts\" security=\"restricted\" style=\"position: absolute; visibility: hidden;\" title=\"&#8220;Home&#8221; &#8212; Techgnosis\" src=\"https:\/\/techgnosis.com\/embed\/#?secret=zCBmEVTreD#?secret=IydESPr201\" data-secret=\"IydESPr201\" width=\"500\" height=\"282\" frameborder=\"0\" marginwidth=\"0\" marginheight=\"0\" scrolling=\"no\"><\/iframe><br \/>\nhttp:\/\/www.t0.or.at\/davis\/davislec1.html<\/p>\n<hr \/>\n<h3>ESTETIKA STROJEV<\/h3>\n<p>&#8220;Kolikor bolj umetnost kontroliramo, omejujemo in predelujemo, toliko bolj svobodna je. Moja svoboda je torej v tem, da se gibljem v ozkem prostoru, ki sem si ga sam izbral. Grem \u0161e dalje: moja svoboda bo toliko ve\u010dja in obse\u017enej\u0161a, kolikor o\u017eje si odmerim akcijsko polje in kolikor ve\u010d ovir si postavim okrog. Kolikor ve\u010djo prisilo si umetnik nalo\u017ei, toliko bolj se osvobodi spon, ki ve\u017eejo duha.&#8221; &#8211; Igor Stravinski<\/p>\n<p>Skladatelj v tem citatu hkrati uporabil dve na videz nasprotujo\u010di si kategoriji &#8211; prisilo, ki da je svoboda. Pravzaprav govori o mo\u017enosti (skladateljeve) odlo\u010ditve, da si hote omeji prostor, ki je navsezadnje miselni prostor &#8211; logi\u010dni konstrukt, da ga lahko toliko bolj temeljito rekonstruira, na novo definira. Jasno &#8211; pogled na eno drevo lahko zakrije dejstvo, da o gozdu ni\u010d kaj dosti ne vemo. Znotraj jasno definiranega prostora, ki je zato nujno omejen, reduciran, se lahko gibljemo mnogo bolj svobodno &#8211; celo logi\u010dno. \u0160ele v dovolj jasno definiranem (omejenem) prostoru lahko v miru raziskujemo neznano, ki ga utegnemo nemara celo la\u017eje sprejeti v svoj spoznavni svet. \u010ce se \u010desa podobnega lotimo na celotnem gozdu, smo ob svobodi izbirati med ne\u0161teto odlo\u010ditvami&#8230; nemo\u010dni.<\/p>\n<p>1. del<\/p>\n<p>USTROJENI SISTEMI<\/p>\n<p>&#8220;Lepota se pojavi \u0161ele od tistega trenutka dalje, ko jo za\u010dno pogre\u0161ati tisti, ki ne ustvarjajo. Poprej je ni, kajti umetniku ni potrebna. Njemu zado\u0161\u010da resni\u010dnost &#8211; da pove to, kar mora povedati; po zakonih svoje narave. Toda lepote, \u010de sploh obstaja, ni mogo\u010de dojeti, najti jo je samo tam, kjer jo nekdo, ki jo ustvarja samo z mo\u010djo svojega gledanja, vsakokrat na novo ustvari. Ona druga lepota, zajeta v trdne temelje in \u010dvrste oblike, je hrepenenje neustvarjalnih. Kajti narava je lepa, tudi kjer je ne razumemo in kjer se nam poka\u017ee neurejena.&#8221; Arnold Schoenberg, skladatelj<\/p>\n<p>Vpra\u0161anja si zastavljamo takole:<\/p>\n<p>&#8211; ali je \u010dlovek tudi avtomat? (odgovor bo DA)<\/p>\n<p>&#8211; ali je stroj le avtomat? (odgovor bo NE)<\/p>\n<p>&#8211; ali je \u010dlovek edini interpret umetnosti? (odgovor bo DA)<\/p>\n<p>In s tem bomo sku\u0161ali odgovoriti na bistveno vpra\u0161anje Ali je stroj tudi kreativen?<\/p>\n<p>***<\/p>\n<p>Ali \u010dlovek poseduje bo\u017eji prst, ki spremeni kamen v zlato, ropot v umetnost hrupa? V umetnosti temu re\u010demo kontekstualizacija in konceptualizacija. Kontekstualizacija, ko nekaj izvzamemo iz enega okolja in prestavimo v drugega &#8211; tako presko\u010dimo iz enega pomenskega polja v drugega. Prevrednotimo pomene. Konceptualizacija, ko v istem pojmovnem okolju spremenimo nekatere pomene. Ali je za prevrednotenja zaslu\u017ena \u010dlovekova &#8220;zavest&#8221;? Umetnost kljub diktatu znanosti in tehnologije vztraja na vzvi\u0161eni poziciji \u010dloveka najbolj dostojne dejavnosti &#8211; kreativnosti. Od nekdaj umetnost ubira vzporedno pot s tehnologijo, mediji. Vendar, ali pristopamo tehnologiji &#8211; uporabi strojev v umetnosti na pravi na\u010din? V na\u010dinu gledanja na svet prevladuje antropocentrizem: ljudje merimo svet glede na sebe &#8211; glede na funkcionalnost, ki jo okolica predstavlja za nas &#8211; pa vendar okolica ni samo funkcionalna. Sprejemanje nefunkcionalnosti pomeni, da se zavedamo celote pojavnosti sveta. \u010ce smo Naravi \u017ee dali atribute izjemnega, lepega ali hudega, ali lahko k temu ekskluzivnemu krogu pripustimo tudi stroj?<\/p>\n<p>Interdisciplinarni prostor, ki ga kanim odpreti, ne bo ni\u010d drugega kot hitro brzenje po asociativnem polju to\u010dno dolo\u010denega posameznika &#8211; zato le esej. Ker pa je vsak posameznik vendarle vpet v kulturni vsakdan, njegovo kontemplativno pisanje vedno presega osebni pogled. Na vsak na\u010din bo ta pogled logi\u010den, kar pomeni, da bo reducirajo\u010d, vendar bo zaradi asociativnih preskokov morda dopustil ve\u010djo mero intuitivnih povezav. Ker nam predstoji skok v neznano, pa se lahko vendarle tudi motimo. Prav dopu\u0161\u010danje mo\u017enosti napake je pravzaprav na\u0161a tema.<\/p>\n<p>Sodobni svet je tehnolo\u0161ki svet. Znanost je prodrla v vse sfere \u010dlove\u0161kega sveta in to ne le materialnega. S svojimi logi\u010dnimi modeli\/opisi prodira v opisovanje \u010dlovekovega duhovnega sveta. Sodobni znanstveni opisi kibernetskih sistemov in psiholo\u0161ki opisi \u010dloveka se v mnogo\u010dem skladajo. O \u010dlovekovih nevronskih mre\u017eah \u017ee govorimo na na\u010din tehnolo\u0161kega jezika. Jezikovni sistemi sku\u0161ajo dose\u010di univerzalnost, ker je pa\u010d taka metoda objektivisti\u010dne znanosti, vpra\u0161anje pa je, ali so razli\u010dna strukturna polja enaka &#8211; konformna? Znanost v svoji &#8220;zlati dobi&#8221; z mehanicisti\u010dnimi opisi \u010dlovekovega duha posega v domeno religij. Descartes je bil tisti, ki je telesu prvi odvzel posebnost in ga obravnaval docela mehanicisti\u010dno &#8211; kot prazno lupino. Cerkev se je s tem zadovoljila, ker je iz takega opisovanja izvzel \u010dlovekovega duha. Za zmagoviti tehnolo\u0161ki pohod pa ni ni\u010d ve\u010d svetega. Ni\u010d ve\u010d.<\/p>\n<p>Tudi v tem pisanju bomo zdru\u017eevali, pravzaprav bomo bolj zamenjevali. Iz drevesa ne bomo sku\u0161ali sklepati o gozdu, pa\u010d pa bomo med seboj primerjali nekatera posamezna drevesa. Sku\u0161ali bomo povezati &#8220;notranje&#8221; in &#8220;zunanje&#8221;, to je: duhovno in materialno, \u010dlove\u0161ko, ki da je inteligentno; in naravno, ki da je instinktno. Pogledali bomo, kje je tudi \u010dlovek stroj in kje ni (\u010de kje ni). Soo\u010dali bomo razli\u010dna besedi\u0161\u010da in prena\u0161ali pomene med razli\u010dnimi pojmovnimi polji, vendar tega ne bomo po\u010deli s preslikavanjem celotnih polj, ampak le posameznih kriti\u010dnih pomenov. Na nek na\u010din bomo neprestano menjali to\u010dko opazovali\u0161\u010da in se na ta na\u010din (morda) ognili neprestanemu vzvi\u0161enemu pogledu. \u010cloveka bomo potisnili nazaj tja, kjer mu je mesto &#8211; v naravo. Del narave je tako materialni kot duhovni svet, oboje je nekaj povsem realnega, virtualno pa je le tehni\u010dni izraz in nas ne zanima. Del materialnega sveta so tudi stroji. Ker nam ne pade na misel, da bi stroju podelili atribute \u010dlove\u0161kega, kaj \u0161ele bo\u017ejega, bomo morali \u010dlove\u0161kemu odvzeti atribute &#8220;ustvarjenega po bo\u017eji podobi&#8221;. \u0160e ve\u010d: morali bomo uvideti tudi njegovo mehani\u010dno naravo &#8211; poimenujno jo ustrojenost. Bog je bojda nezmotljiv, napake pa so del narave, zato se odlo\u010dimo v korist narave. Afirmirati namre\u010d \u017eelimo kreativne momente, ki pa so vendarle tisti, ki vna\u0161ajo napake&#8230; in dvom. Dvom o zgledni ureditvi sveta, dvom o pravilnem in napa\u010dnem, dvom o \u010dlove\u0161kem in strojnem, naravnem in umetnem, dvom o lepem in grdem. Afirmirati \u017eelimo &#8220;duha sprememb&#8221;. Vse to si lahko kot pravi psevdo-znanstveniki privo\u0161\u010dimo le zato, ker smo si za bojno polje izbrali \u0161e vedno dovolj intuitivno podro\u010dje estetike in umetnosti.<\/p>\n<p>Umetnost naj bi bila podoba ponotranjene zunanjosti &#8211; na ogled postavljene. Kompleksen in zelo individualen pogled na svet. Estetizacija tega pogleda pa je lahko zelo specifi\u010den besednjak. Jezikovni sistem je logi\u010dna struktura in prehaja v zunanji svet, pomeni pa vendarle domujejo v \u010dlovekovem duhovnem svetu. Za uspe\u0161no komunikacijo z zunanjim svetom je nujno besedam podeliti precej to\u010dno dolo\u010dene pomene. Pomeni resda potujejo z besedami &#8211; a z nemalo te\u017eavami. Jezikovni sistem\/besednjak je posredovalnik, prevajalnik in kot tak&#8230; medij. Pri tem \u017ee raz\u0161irimo McLuhanovo pojmovanje medija, ki da je \u010dloveku tehnolo\u0161ka proteza. Za nas je medij kakr\u0161nakoli pomo\u010d &#8211; tehnolo\u0161ka, ideolo\u0161ka, miselna &#8211; vsak sistem (znanstveni, socialni, estetski&#8230;) pa je medij\/besednjak s specifi\u010dnimi pomeni. Naredili smo torej ena\u010daj med sistemom, medijem in besednjakom.<\/p>\n<p>V teoriji informacijskih sistemov je vse, kar medij pridoda imenovano popa\u010denje\/\u0161um. Pri obravnavi tehnolo\u0161kih sistemov so pomeni besed popa\u010denje\/\u0161um negativni. Sistem doda nekaj svojega, kar je za nas nerabno, nefuncionalno. V logi\u010dnih sistemih, med katere \u0161tejemo tudi miselne sisteme, je pomen popa\u010denja napaka, pomen \u0161uma pa nerazlo\u010dnost, nedolo\u010denost. Pri intuitivnih sistemih, pri katerih so jezikovni sistemi manj dolo\u010deni, za\u010dne pojem napaka izgubljati negativni pomen. \u0160um ne pomeni ve\u010d nedolo\u010denosti, ampak neznano, nedefinirano. Naklju\u010dni sistemi so skrajni domet intuitivnih sistemov &#8211; napaka ni napaka, vsaka odlo\u010ditev je enakovredna. Estetski sistemi so logi\u010dno-intuitivni sistemi, pri katerih besednjak ni strogo dolo\u010den in se menja. Estetski sistemi so nelo\u010dljivi del \u010dlove\u0161kih miselnih sistemov; komunikacija na ravni estetskih simbolov (in sploh vse, kar je v domeni \u010dlove\u0161kih miselnih sistemov) pa ima lastnost, da je vsak na novo definiran dodatek tisto subjektivno, ki se mu re\u010de (umetni\u0161ka) interpretacija, mnenje, razumevanje ali nerazumevanje.<\/p>\n<p>Ker smo nedavno naredili ena\u010daj med pojmi sistem, medij in besednjak, pa \u0161e povejmo, kako jih sku\u0161amo razumeti. Sistem, medij, besednjak v naj\u0161ir\u0161em pomenu je za nas vsaka &#8220;priprava&#8221;, ki ima sposobnost, da prevrednoti pomene. Torej: materialni ali miselni sistem s svojim lastnim besednjakom, pomenskim poljem. Iz tega ne izvzemamo niti naklju\u010dnih sistemov, ker vsako nepoznavanje notranjih zakonitosti rezultira v nepredvidljivem, nerazumljenem. Medij torej vedno spremeni. Kakor da bi govorili o umetni\u0161kih medijih, \u017eanrih, ljudeh, idejah, ideologijah, dru\u017ebah, institucijah, strojih&#8230; &#8211; kot o resonanc polnih specifi\u010dnih prostorih, ki vedno po svoje prevrednotijo prejeto informacijo. Prostor spreminjanja pomenov. Prevajanje skozi medij (interpretacija) je zelo specifi\u010den in individualiziran proces, ker je notranje strukturno polje medija zelo specifi\u010den in individualiziran &#8220;procesor&#8221;.<\/p>\n<p>Vsak sistem, torej tudi \u010dlovek, vendarle ni popolnoma neodvisno bitje in nima popolnoma avtonomnega ustroja. Poleg tega, da so sistemi vsebovani eden v drugemu, da se neprestano prekrivajo in v vsakem trenutku na novo kombinirajo, imajo logi\u010dni sistemi vedno neke zakonitosti &#8211; neko preddolo\u010deno strukturo, ustroj. Lahko da so zbiri komplementarnih lastnosti: nekaj je lahko trdo, pametno, rde\u010de, lahko pa je mehko, neumno, \u010drno &#8211; ali pa je nekje vmes. Logi\u010dni sistemi so torej preddefinirana polja &#8211; koordinatni prostor razpet med komplementarne lastnosti. Lahko jih vizualiziramo &#8211; pri tem imamo pri ve\u010ddimenzijskih poljih hitro probleme, lahko pa jih zapi\u0161emo s pomo\u010djo matemati\u010dnih pripomo\u010dkov &#8211; kar nam \u0161e vedno ne pomaga pri na\u0161i predstavi, rezultate pa le dobimo. Analogno temu bi lahko bile tudi vse ideje, vsak miselni model \u017ee preddolo\u010deni. \u010ce se strinjamo, da so duhovne kategorije realne, jim lahko pripi\u0161emo tudi (duhovna) telesa. Sicer pa to tako ali tako po\u010dnemo, saj jih druga\u010de ne moremo misliti. V tem smislu morda lahko trdimo, da so intuitivni sistemi pogled na \u0161e-ne-popolnoma-znane logi\u010dne strukture. Morda bi lahko rekli, da so le naklju\u010dni sistemi brez notranje strukture, vendar raje trdimo, da izklju\u010dno naklju\u010dnih sistemov sploh ni. Naklju\u010dno je le vedno vsebovana lastnost logi\u010dnih sistemov.<\/p>\n<p>Po Frommu (in kr\u0161\u010danski doktrini) je svobodna volja tisto, kar naj bi bilo dano le \u010dloveku. Seveda svobodna volja ne napravi \u010dloveka nezmotljivega &#8211; torej: Boga &#8211; napravi ga le &#8220;po bo\u017eji podobi&#8221;. \u010clovek se moti &#8211; in \u010de smo natan\u010dni &#8211; moti se kar naprej. Da se ne bi toliko motil je \u010dlovek &#8220;izumil&#8221; stabilne sisteme: miselne sisteme, socialne sisteme, tehnolo\u0161ke sisteme&#8230; &#8211; svojevrstne avtomate. Logi\u010dne sisteme. Da bi se motil \u0161e manj je \u010dlovek izumil la\u017e. La\u017e je &#8220;naprava&#8221;, ki pojmu najbolj prevrednoti pomen. Tudi to je interpretacija &#8211; mediirana informacija. To je stoodstotna (hotena) napaka. Svobodna volja je tista institucija, ki nam omogo\u010di, da se odlo\u010dimo &#8211; tudi za la\u017e. Dejanje odlo\u010ditve je bistven element vsakega logi\u010dnega ustroja. Ni\u017ejim oblikam odlo\u010ditve predhodijo instinktivni modeli, vi\u0161jim pa logi\u010dni modeli. Nekje vmes so intuitivni modeli odlo\u010danja, ki so po hitrosti podobni instinktivnim, vendar so posledica logi\u010dnih modelov.<\/p>\n<p>Tudi stroji so mediji &#8211; torej stroj vedno nekaj dodaja. Lahko je to hrup, \u0161um, smrad. Lahko pa so tudi estetske informacije, kadar jih kot take de\u0161ifrira opazovalec tega procesa. V polju estetsko-simbolnega besedovanja je vedno tudi \u010dlovek, ker estetskega izven \u010dloveka ni. Ni\u010d ni samo po sebi lepo ali grdo &#8211; ta kategorija sodi v \u010dlove\u0161ke miselne na\u010dine. \u010ceprav tudi v polje estetike vztrajno prodira kategorizacija in standardizacija (enopomenskost in unifikacija) je umetnost vendarle tisto polje, kjer je svoboda individualne misli najbolj neokrnjena, in kljub vsej mno\u017eini prito\u017eb nad nerazumljivostjo, \u0161e najmanj mediirana &#8211; posredovana. Stilizirana, mistificirana, estetizirana? Da.<\/p>\n<p>Polje estetske komunikacije je strukturno polje, ki vsebuje naslednje medije:<\/p>\n<p>1.) posredujo\u010do tehniko (nosilec &#8211; magnetofonski trak, papir, frekvenca&#8230;) &#8211; tehni\u010dni medij<br \/>\n2.) tehnologijo umetni\u0161kega dela (film, video, internet, risarske tehnike&#8230;) &#8211; umetni\u0161ki medij<br \/>\n3.) na\u010din umetni\u0161ke govorice &#8211; umetni\u0161ki stil, umetnik kot duhovni medij<br \/>\n4.) in \u0161e vsa ostala strukturna polja, ki sodelujejo pri procesih kodiranja\/dekodiranja &#8211; interpretacije (prevajanja) sporo\u010dila\/informacije &#8211; ideolo\u0161ki, znanstveni, religiozni, tehnolo\u0161ki,&#8230; mediji.<\/p>\n<p>Pri posredujo\u010di tehniki tako raz\u0161irimo pojem medija (mediiranja, posredovanja, prenosa) s tehni\u010dnih nosilcev na vse odnose, ki se zvrstijo v procesu predajanju in sprejemanja umetni\u0161kega sporo\u010dila. \u010ce se pri tem naslonimo na teorijo informacij strojev &#8211; kibernetiko, kjer je komunikacija izmenjava informacij z okoljem &#8211; tedaj temu re\u010demo komunikacija. Pri komunikaciji (izmenjavi informacij) pa smo \u017ee vajeni, da govorimo o medijih. Umetnost je kontemplacija in komunikacija &#8211; oblikovanje in prenos ideje\/informacije &#8211; torej govorica &#8211; pri tem pa se poslu\u017eujemo estetskega koda. Estetizacija tako posreduje opis umetnikovega duhovnega privida, pri tem pa se lahko, tako kot katerikoli jezik, poslu\u017euje mno\u017eice izrazov, besednih iger, ki tudi \u0161irijo meje estetskega jezika (in rodijo o\u010ditke o nekomunikativnosti). V neformaliziranih jezikovnih, komunikacijskih sistemih (likovna umetnost, glasba), kjer pomena ne moremo aristotelovsko shematizirati, se pomen namre\u010d prena\u0161a s pomo\u010djo intuicije, asociacije.<\/p>\n<p>Vzporedno s principom komunikacije vpeljemo princip kontemplacije. Kontemplacija je notranji razmislek, vpet v preddolo\u010dene koordinate predhodnih spoznanj \u010dlovekovega &#8220;miselnega ustroja&#8221;. Ta proces ne bi bil produktiven, \u010de ne bi obstajalo spremenljivo polje asociativnega in neznano polje nezavednega. Vendar: za kontemplacijo je dovolj eden (\u010dlovek s svojimi mislimi), za komunikacijo sta potrebna dva (\u010dlovek s so\u010dlovekom). Ali lahko sem uvrstimo tudi komunikacijo \u010dloveka s strojem? Za to\u010den odgovor na to vpra\u0161anje moramo najprej uvideti, da je tudi \u010dlovek &#8220;ustrojeno&#8221; bitje &#8211; su\u017eenj mo\u010dnih mehanizmov. Vendar ima svobodno voljo, ki mu omogo\u010da, da se odlo\u010di. Lahko se odlo\u010di celo napa\u010dno &#8211; v nasprotju z &#8220;logiko&#8221;. Nas ne zanima, ali so odlo\u010ditve pravilne ali napa\u010dne, ker ne govorimo o enozna\u010dnih logi\u010dnih sistemih, ampak o manj dolo\u010denih intuitivnih &#8211; to je estetskih, pri katerih je polje neznanega mnogo ve\u010dje. Vsako naklju\u010dje, nepri\u010dakovan dogodek, spoznanje razumemo kot izziva polno NOVO.<\/p>\n<p>Kar hitro pa se lahko pripeti, da ime za novo umanjka. Tedaj se novo zavr\u017ee ali pa identificira kot \u017ee znano. Seveda razumevanje umanjka ali je celo napa\u010dno. Ali potemtakem novo ne obstaja? Lahko da \u010daka na prilo\u017enost, da se predstavi. Ali lahko sploh karkoli novega uvidimo, doumemo, \u010de ne poimenujemo? Svet je nedoumljiv toliko \u010dasa, dokler polje poimenovanja ni enako veliko kot neskon\u010dna raznolikost pojavnosti sveta. Nemogo\u010da naloga. Objektivisti\u010dna znanost zato sku\u0161a reducirati pojavnost sveta na nekaj posameznosti, iz katerih bi bilo izvedeno vse ostalo. Na ta na\u010din poenostavlja do neprepoznavnosti. Umetnost modelira svet subjektivno in izhaja iz mno\u017eice ne-popolnoma-poenotenih individualnih miselnih sistemov. Izhaja iz posameznika podvr\u017eenega mno\u017eici sovpadajo\u010dih vplivov. Vendar je podro\u010dje razumskega strukturiranja in dojemanja sveta kljub vsemu nad podro\u010djem primarnega do\u017eivljanja, ker je edino sposobno predstaviti rezultate. \u010ceprav vezano na kulturne vzorce in zato precej unificirano, reproducirano, je vendarle edino zmo\u017eno merljivega prese\u017eka\/preseka. Prese\u017eek je v ustvarjanju, sprejemanju novega &#8211; zmo\u017enosti spreminjanja miselnega polja; presek pa je v zmo\u017enosti uvideti ali vsaj intuitivno zaslutiti vso mno\u017eico soobstoje\u010dih sistemov, ki v vsakem trenutku druga\u010de ustvarjajo svet.<\/p>\n<p>\u010clovek naj bi bil del narave, a se je od nje odcepil. Po nekaterih &#8220;novodobnih&#8221; teorijah, ki niso zelo dale\u010d od znanosti, vendar tudi blizu animizmu (&#8220;\u017eivljenje je nekaj, kar je \u017ee v sestavinah \u017eivega&#8221;), je Zemlja kompleksen sistem, ki je tak zato, ker je vsa njena kompleksno sestavljena \u017eiva in ne\u017eiva narava &#8220;funkcionalna&#8221; do te mere, da zagotavlja ravnovesje celote (Teorija o Gaia-i ameri\u0161kega fizika Jamesa Lovelocka). \u010clovek je po njegovem s svojimi &#8220;nefunkcionalnimi&#8221; dejavnostmi v takem sistemu pravzaprav tujek. Svobodna volja naj bi bil tisti moment, ki ga je izvrgel iz sveta instinktov. Na osnovi svobodne volje je zgrajena tudi kr\u0161\u010danska doktrina &#8220;\u010dloveka ustvarjenega po bo\u017eji podobi&#8221;. Nam seveda ne pride na misel metati \u010dloveka iz narave, bolj ga \u017eelimo uvideti v &#8220;istem zosu&#8221; z vsem, kar se okoli njega dogaja. Posledica svobodne volje naj bi bila afirmacija osebnega prepri\u010danja, individualnosti, vendar tudi napak in la\u017ei. Ta del \u010dloveka je zaslu\u017een za ustvarjanje zavesti o sebi (individualnem) in zavesti o pripadnosti okolju (kolektivnem). Govorimo o \u010dlovekovem miselnem sistemu, o \u010dloveku-mediju, ki v vsakem trenutku v harmonizacijo individualnega s kolektivnim (kar lahko imenujemo tudi socializacija) vlaga ogromno energije. Pri tem se opiramo na ves instrumentarij, ki ga imamo na razpolago &#8211; tudi na la\u017ei, napake, instinktivne in kulturne vzorce (arhetipe in stereotipe). Lahko bi rekli, da je ta del identitete konstrukt, pred-konceptualizacija, pred-stava posameznika. Zgrajena samopodoba, ki je zazrta v prihodnost, v preteklost, se razvija, spreminja, &#8220;raste&#8221; in omogo\u010da idejo o stabilnosti \u010dlovekovega jaza. To je \u010dlovekov idealizirani &#8220;logi\u010dni&#8221; sistem, konstrukt, model &#8211; logi\u010dni (u)stroj.<\/p>\n<p>V nasprotju z iluzijo stabilnega &#8220;jaza&#8221; pa so besede G.I. Gurdjieffa, mistika, psevdoznanstvenika armenskega rodu iz prve polovice dvajsetega stoletja (umrl je leta 1947), ki je bil eden prvih, ki so analizirali jezik (\u010dlove\u0161kih) mehanizmov: &#8220;Vsako minuto, vsak trenutek \u010dlovek govori ali misli svoj jaz &#8211; in vsakokrat je njegov jaz druga\u010den. Pravkar je bila misel, \u017eelja, ob\u010dutek, sedaj druga misel, in tako naprej, neprestano&#8230; \u010dlovek je torej mno\u017eina. Jaz, ki sem nekaj obljubil, nisem jaz, ki sem obljubo prekr\u0161il. Tiso\u010de malih jazov, pogosto ne zavedajo\u010dih se eden drugega, celo med seboj v konfliktu, ki razbijajo podobo stabilnega jaza.&#8221;<\/p>\n<p>Povsem druga zgodba naj bi se torej dogajala s \u010dlovekom v realnem \u010dasu &#8211; v &#8220;tem&#8221; trenutku. Poka\u017ee se neverjetna rigidnost in preddolo\u010denost \u010dlovekovih zmo\u017enosti trenutnega reagiranja, reduciranih na malo\u0161tevilne pravzorce razpoznavanja pre\u017ee\u010dih nevarnosti. Re\u0161evanje gole ko\u017ee je tako mo\u010dan instinkt, da je Carl Gustav Jung lahko postavil tezo, da so tudi vsi sekundarni (torej kulturni) vzorci reagiranja le izvedenke osnovnih. Med omenjenima dvema principoma, ki sta vezana na obravnavo &#8220;\u010dloveka v \u010dasu&#8221;, ne obstaja ena\u010daj. Medtem ko reakcije \u010dloveka v &#8220;tem&#8221; trenutku ka\u017eejo na njegovo pripadnost &#8220;naravi&#8221;, pa zmo\u017enost \u010dlovekovih projekcij (njegov &#8220;civilizacijski jaz&#8221;) pravzaprav opisuje zmo\u017enost tvorjenja logi\u010dnih miselnih sistemov. Eno in drugo pa so pravzaprav programi. Ali, kot smo prej omenili &#8211; avtomati; torej stroji. Gurdjieff je trdil, da lahko z vztrajnim samoopazovanjem sami spremenimo te &#8220;programe&#8221;. Ni\u010d nenavadnega da je bil njegov cilj spremeniti programe &#8220;trenutnega&#8221;\/naravnega reagiranja. Med na\u0161o samopodobo in realnostjo na\u0161ih &#8220;trenutnih jazov&#8221; je globoko brezno, ki je temelj na\u0161ega nezadovoljstva s samim seboj. Sicer pa je bil to tudi temelj njegovih kasnej\u0161ih skupinskih &#8220;terapij&#8221; &#8211; reprogramiranj, njegov cilj pa zavesten odmik od &#8220;mehani\u010dnih&#8221; principov \u010dloveka. Vpra\u0161anje: ali lahko z reprogramiranjem prese\u017eemo mehani\u010dnost vzorcev obna\u0161anja &#8211; ali pa se le na drug na\u010din &#8211; a \u0161e vedno mehani\u010dno &#8211; obna\u0161amo?<\/p>\n<p>Ra\u010dunalni\u0161ki programi so kompleksni zbiri malo\u0161tevilnih osnovnih navodil. Torej kompleksni algoritmi, prav tako svojevrstni sistemi\/mediji. Iz okolja sprejemajo podatke, jih predelujejo in predelane vrnejo okolju &#8211; tako vplivajo na okolje. Torej spet v skladu s prej omenjeno raz\u0161irjeno definicijo medija. Ra\u010dunalnikova osnovna lastnost je, da s pomo\u010djo algoritma (programa) izvede pretvorbo vhodnih podatkov. Ali pa, da med velikim \u0161tevilom mo\u017enih odlo\u010ditev v \u010dim kraj\u0161em \u010dasu izbere najbolj ustrezno. Pri tem se tudi zmoti. A napaka \u017ee ni ve\u010d tako neza\u017eeljena: pri nekaterih posebej kompleksnih opravilih pri hitrosti bistveno pridobijo, \u010de ra\u010dunalni\u0161ki programi opona\u0161ajo asociativno polje \u010dloveka. Tedaj ra\u010dunalnik med odlo\u010ditvami z enako te\u017eo naklju\u010dno izbere eno. Ni\u010d ni bolj neza\u017eeljenega, kot da odlo\u010ditev umanjka. Torej je dejstvo, da se odlo\u010di pomembnej\u0161e od mo\u017enosti napake!? Zdi se, da je vgrajenost naklju\u010dnih in asociativnih principov ena bistvenih lastnosti \u010dloveku podobnih strojev. Opona\u0161anje intuicije? Inteligence?<\/p>\n<p>Umetna inteligenca, umetno \u017eivljenje sta domeni kibernetike. V zadnjem \u010dasu kibernetika do\u017eivlja razcvet z delovanjem svetovnih kibernetskih mre\u017e. Pri tem uvidimo izjemno kompleksne strukture ra\u010dunalni\u0161kih sistemov: mnogoprocesorske, mnogoprocesne, decentralizirane, vzporedne in hkratne. To so sistemi, ki so sposobni dinami\u010dnega spreminjanja hierarhi\u010dne sestave svojega lastnega ustroja. V tem dinami\u010dnem principu je enostavno ugotoviti veliko sorodnost z drugimi kompleksnimi sistemi &#8211; predvsem socialnimi in miselnimi. Prvi zadevajo organizacijo med\u010dlove\u0161kih odnosov, drugi miselni ustroj posameznika. Kolektivno in individualno. Dva neskon\u010dno kompleksna sistema, vsebovana eden v drugem &#8211; drug v prvem, a vendarle nekonformna, neprevedljiva.<\/p>\n<p>2. del:<\/p>\n<p>KIBERNETSKI (KOMPLEKSNI) USTROJI<\/p>\n<p>Umetnostni izrazi so projekcije videnj posameznikov o okolju, svetu. Ljudje smo avtoreferen\u010dni sistemi par-excellence, kar pomeni, da se stalno umerjamo, prilagajamo in reagiramo glede na okolico. Pravzaprav tudi generiramo (v) svoje okolje. To tudi pomeni, da nismo popolnoma sprejemajo\u010di, nismo pa tudi nezmotljivi. Jasno je, da imamo tudi mi opravka z raznimi oblikami mi\u0161ljenjskih inercij, resonanc, ki dolo\u010dajo na\u0161e sprejemanje ali zavra\u010danje. Kako se torej na podlagi zunanjih dra\u017eljajev sproti odlo\u010damo? Kako hiter je ta sproti? Kaj pa avtomatizmi? Kaj pa napake? Bistveni del vpra\u0161anj, ki nas zanimajo, je preu\u010devanje reakcij, ki se dogajajo v tem trenutku &#8211; v realnem \u010dasu. Komunikacija je za nas trenutno reagiranje na okolje, trenutno izmenjevanje informacij &#8211; soo\u010danje dveh sistemov\/medijev &#8211; predvsem na podro\u010dju izmenjave estetskih informacij.<\/p>\n<p>V soo\u010denju z estetskim sporo\u010dilom se poslu\u0161alec\/opazovalec preda specifi\u010dni govorici, ki jo sli\u0161i in se nanjo odziva. \u010ce je nosilec estetskega sporo\u010dila stati\u010den sistem (in ne dinami\u010den), se poslu\u0161alcu ne prilagaja. Morda zna stati\u010dni partner le govoriti, ne pa tudi prisluhniti. Lahko se tudi pripeti, da ne obstaja polje skupnega koda &#8211; besedi\u0161\u010da. Ali tedaj lahko govorimo o komunikaciji? Za komunikacijo je v osnovi potrebno, da med virom dra\u017eljaja\/informacije in prejemnikom obstaja interes po izmenjavi informacij. Pri tem razumevanje ni nujno, nujno pa je poslu\u0161anje in prevajanje. Ko interes pri enem ali obeh umanjka, lahko govorimo le \u0161e o kontemplaciji. Interaktivnost je enostavna oblika komunikacije, ko se sistemi neposredno odzivajo, ni pa potrebno da sodelujejo kot avtonomni generativni sistemi. Napake so neza\u017eeljene, inteligenca ni potrebna &#8211; potrebna je servilnost. Kompleksnej\u0161a komunikacija pa ozna\u010duje serijo neposrednih izmenjujo\u010dih\/dopolnjujo\u010dih se izmenjav med dvema ali ve\u010dimi avtonomnimi generativnimi sistemi. Torej zelo nepredvidljiv proces, ker se med potekom komunikacije kompleksni sistemi neprestano spreminjajo, prilagajajo, zoperstavljajo. To po\u010dnejo na na\u010din, ki smo ga opisali: z dinami\u010dnim spreminjanjem hierarhije svojega lastnega (miselnega, ideolo\u0161kega, tehnolo\u0161kega) sistema v teko\u010dem trenutku.<\/p>\n<p>\u010ce bi bile reakcije stroja stoodstotno predvidljive, enozna\u010dne, ponovljive, bi govorili o avtomatu. Ker pa so podsistemi, ki so vklju\u010deni v kompleksni sistem celote, vedno tudi nelinearni, kombinacija sovplivov rezultira v nepredvidljivem (nestabilnem) obna\u0161anju &#8211; tudi napakah. Napake in nepredvidljivo so bistven del \u010dloveku-podobnih-strojev. Posledice strojevih odlo\u010ditev. Odlo\u010ditve so v osnovi digitalne, enobitne: DA ali NE. Pred tem pa so lahko v igri kompleksni procesi, ki predstojijo vsaki &#8220;premi\u0161ljeni&#8221; odlo\u010ditvi. Stroji, ki so sposobni &#8220;domisliti&#8221; svoje odlo\u010ditve, morajo biti kompleksni zbiri podsistemov, vpetih v dinami\u010dno spremenljiv hierarhi\u010dni sistem, ki svojo konfiguracijo spreminjajo v \u010dasu. Tak sistem seveda \u0161e ni \u010dlovekov enakopravni partner v procesu komunikacije, je pa pol poti do tega. Zadr\u017eek, ki bo vedno obstajal je, da umetni stroj ni \u010dlovek. Mo\u017eno je sicer narediti emulacijo \u010dloveka, vendar je to napa\u010dna pot. V nadaljevanju pa nekaj ve\u010d o skupni poti \u010dloveka in stroja.<\/p>\n<p>Leta 1948 je ameri\u0161ki matematik Norbert Wiener uvedel t.i. kibernetski model. Kibernetika zdru\u017euje \u0161iroko polje komunikacij, ki potekajo med ljudmi, ljudmi in stroji ter med stroji samimi. Vsi kompleksni sistemi, ki so zmo\u017eni samouravnavanja, to po\u010dnejo s t.i. kibernetsko zanko. Kibernetska zanka je drugo ime za samoreferen\u010dnost &#8211; zmo\u017enost, da sistem opazuje samega sebe, svoje okolje in se sam prilagaja. Kibernetski sistemi naj bi bili torej tisti, ki se neprestano zavedajo svojega okolja, torej: sprejemajo in se nanj odzivajo. Tisto, kar izmenjujejo, so poimenovali informacija. \u010ceprav v osnovi model namenjen razvoju &#8220;inteligentnega&#8221; oro\u017eja, pa je princip hitro na\u0161el pot v opisovanje ekolo\u0161kih sistemov, za opisovanje socialnih sistemov &#8211; ter kasneje &#8211; za opisovanje psihologije \u010dloveka. Seveda se to potem ni ve\u010d imenovalo kibernetika, ampak so se iz osnov razvile druge teorije (teorija kompleksnih sistemov, teorija kaosa, avtopoetska teorija). Za nas je pomemben Marshall McLuhan, ki je leta 1964 opisal medije kot \u010dlovekove podalj\u0161ke. Pri tem je kot podalj\u0161ke razumel vse tehnolo\u0161ke pripomo\u010dke, ki \u010dloveku omogo\u010dajo, da je bolj\u0161i, pametnej\u0161i, hitrej\u0161i, mo\u010dnej\u0161i, prisotnej\u0161i &#8211; torej: ceste, knjige, denar, oro\u017eje, orodje, televizija&#8230; so mediji. Kombinacija obeh modelov je skovanka, ki je vedno bolj v uporabi &#8211; kibernetski mediji ali kraj\u0161e: kibermediji. Kibermediji so tisti, ki so prilagodljivi &#8211; ki se zavedajo okolja in okolju dajo, kar okolje zahteva. Torej: govorimo o interaktivih medijih. Prej smo omenili, da je interaktivnost nija oblika komunikacije, ki da je servilna. Vi\u0161ja od tega je generativna oblika komunikacije, ko kibermediji dajejo ve\u010d ali tudi drugo, kot se od njih zahteva. V idealnem primeru celo ne dajejo tistega, kar se od njih zahteva, ampak tisto, kar rabimo. No tako dale\u010d pri obravnavi estetskih strojev ne bomo segli, \u010deprav je pogosto res, da potrebujemo nekaj drugega, kot si \u017eelimo.<\/p>\n<p>Na\u0161a teza je, da so mediji vsi sistemi, ki kakorkoli spremenijo informacijo &#8211; torej vsi sistemi (tehnolo\u0161ki, socialni in miselni), ki imajo zmo\u017enost spremeniti, prilagoditi informacijo in svoje okolje. Vsi ti sistemi se morda ne zdijo kibernetski, samoreferen\u010dni le zato, ker so zaprti. Vendar je vsak sistem kibernetski &#8211; noben sistem ni zaklju\u010den. Povsod lahko govorimo le o dinami\u010dnem ravnovesju, ki pa ni mirovanje. Sistemi bi bili zaklju\u010deni le takrat, ko ne bili v interakciji s svojim okoljem. Kamen je sistem, ki je podlo\u017een eroziji, sili te\u017ee in \u0161e kak\u0161ni naklju\u010dni brci. Tudi \u010dlove\u0161ke ideologije so sistemi, ki se kar naprej spreminjajo. Morda se nam kve\u010djemu zdi, da prepo\u010dasi&#8230; ali pa prehitro?<\/p>\n<p>Pospe\u0161ena okolja, umetne podobe, kakr\u0161ne omogo\u010dajo elektronski mediji, je v sedemdesetih letih Paul Virilio opisal z optimizmom, v devetdesetih pa ravno nasprotno. O podobnem &#8211; imenovanem \u00bbnelinearnost\u00ab &#8211; je v za\u010detku sedemdesetih let razmi\u0161ljal tudi Marshall McLuhan &#8211; prav tako pozitivno. Slednjega je fascinirala predvsem zmo\u017enost televizije, da v hitrem sosledju zdru\u017ei dogodke, ki v realnosti nimajo zaporedja, zdru\u017eeno pa u\u010dinkuje na na\u010din \u010dlovekovega asociativnega polja. No, McLuhanu ni bilo dano do\u017eiveti pospe\u0161kov, ki smo jim pri\u010da danes. V osnovi pospe\u0161evanja je kompresija. Kompresija naj bi bilo razmerje med vlo\u017ekom dolo\u010denega \u0161tevila ljudi v procesu priprave rezultata na eni strani in rezultatom na drugi strani (ulomka). Ker dandanes ogromno ljudi vlaga ogromne koli\u010dine \u010dasa v produkcijo pospe\u0161evanja na vseh podro\u010djih, so tudi pospe\u0161ki gromozanski. A kam to vodi?<\/p>\n<p>***<\/p>\n<p>V filmu Prebujenja (Awakenings) z Robertom De Nirom v glavni vlogi je opisan resni\u010dni dogodek, ko na pacientu (De Niro), ki je bil dolga leta v katatoni\u010dnem stanju, preizkusijo zdravilo. Teza je, da je pacient v nepremi\u010dnem stanju morda zato, ker je njegova bolezen huj\u0161a oblika Alzheimerjeve bolezni &#8211; stanja, ko se pacientovo telo neprestano nekontrolirano giblje. Ta teza prilagojena za na\u0161e namene se sli\u0161i: skrajna faza pospe\u0161itve, akceleracije je nepremi\u010dno mirovanje. Ali pa nima ta teza morda kaj skupnega s tezo Francisa Fukuyame o koncu zgodovine? Postmodernizem je definiran kot soobstoj vseh faz zgodovine, ideologij, estetik. Vse skupaj pospe\u0161eno s pomo\u010djo sodobnih tehnologij&#8230; do to\u010dke odrevenelega mirovanja? Podobno analogijo poznamo tudi iz sveta ra\u010dunalnikov: ko ra\u010dunalnik &#8220;zmrzne&#8221; je lahko razlog v tem, da je stoodstotno preobremenjen s kak\u0161nim banalnim opravilom, programsko napako &#8211; ujet v zanki.<\/p>\n<p>***<\/p>\n<p>\u010ceprav je ob nastanku kibernetika pomenila \u0161ir\u0161i pojem &#8211; vklju\u010devala je tudi med\u010dloveko komunikacijo, pa danes pomeni le tehni\u010dni izraz za principe inteligentnih strojev &#8211; v zadnjem \u010dasu za principe kibernetskih mre\u017e. Pred petdesetimi leti je bilo \u0161e povsem nejasno, da se bo svet tehnolo\u0161ko razvil v &#8220;kibernetsko omre\u017eje&#8221; &#8211; s t.i. &#8220;umetnimi svetovi&#8221;, &#8220;umetno inteligenco&#8221;, &#8220;posredovano prisotnostjo&#8221; in drugimi lastnostmi, ki da bodo tako mo\u010dno vplivale na institucije \u010dlove\u0161ke dru\u017ebe. Strah je v preteklosti vzbujala podoba \u010dloveku podobnega stroja. Ta podoba je danes raztre\u0161\u010dena na milijone malih doma\u010dih ra\u010dunalnikov. Morda pa se je vse skupaj razraslo v nekaj \u0161e stra\u0161nej\u0161ega in manj ujemljivega &#8211; vsepovsod razpredeno pajkovo mre\u017eo. Kakorkoli, \u0161ele na tej to\u010dki, ko nekateri \u017ee lahko govorijo o \u017eivljenju na internetu, lahko malo bolj dojamemo vso kompleksnost, ki je potrebna, da \u010dloveku-podoben-sistem vsaj proibli\u017eno predeluje svojo okolico. Za odgovor na to, kak\u0161en povratni vpliv bo sistem proizvedel v svoji okolici, pa bo najbolje, da \u0161e malo po\u010dakamo. Danes se vendarle kibernetski sistemi kot internet, \u0161e vedno napajajo z milijoni &#8220;priklju\u010denih&#8221; \u010dlove\u0161kih bitij, zato so \u0161e zelo konformni s socialnimi sistemi. V slednje vna\u0161ajo predvsem svojo &#8220;decentralizirano&#8221; naravo &#8211; socialni sistemi pa se temu upirajo in v &#8220;omre\u017eje&#8221; vna\u0161ajo institucije \u010dlove\u0161ke dru\u017ebe. Te so hierarhizirane, centralizirane kategorije &#8211; \u017ee poznani sistemi z lastnim besednjakom in pomenskim poljem. Ni\u010d kaj novega.<\/p>\n<p>Ameri\u0161ki avtor Erik Davis v knjigi &#8220;TechGnosis: Myth, Magic and Mysticism in the Age of Information&#8221; (1998) ubira naslednjo pot: med na videz novimi in avtonomnimi pojavi informacijske dru\u017ebe vzpostavlja paralele med zgodovinskimi duhovnimi modeli, predvsem pred-modernimi kr\u0161\u010danskimi, pa tudi ezoteri\u010dnimi. Na ta na\u010din pristopa k novemu-ki-to-ni izrazito demistificirajo\u010de. Aktualni besednjak z izrazi kot: virtualni svetovi, interaktivnost, mediirana realnost so zanj v besednjakih duhovnih sistemov \u017ee znane kategorije. Pravzaprav je Davisov pristop sve\u017e ravno zato, ker gleda iz neobi\u010dajne strani. Skepticizem do novega pa je potreben, saj prav prej omenjena akceleracija dru\u017ebe neprestano zahteva novo &#8211; reproducira novo. Reprodukcija novega seveda ni mo\u017ena in resni\u010dno novo tudi ni namen &#8211; za\u017eeljeno je ohranjanje statusa quo. Kdo je \u017ee rekel da: &#8220;bolj ko se vse spreminja, bolj ostaja vse isto&#8221;&#8230; Po Davisu je vmesna stopnja v \u010dlove\u0161ki evoluciji trenutek, ko \u010dlovek postane stroj. In to je morda prav ta trenutek.<\/p>\n<p>Boj med identificiranjem in poimenovanjem novih pojavnih oblik informacijske dobe je v veliki meri boj med spiritualisti\u010dnim (duhovnim) in materialisti\u010dnim na\u010dinom gledanja. Marsikaj se prepleta in zapleta. Predvsem na to\u010dki umetnega \u017eivljenja in umetne inteligence, oziroma prevajanja naravnega-duhovnega v umetno. Ponovno se rojevajo ideje o transcendenci, ve\u010dnem \u017eivljenju. Silicij naj bi bil ve\u010den&#8230;<\/p>\n<p>Na tem mestu nas zanimajo \u010dloveku-podobni-stroji, torej stroji, ki sami nekaj generirajo &#8211; morda celo proizvajajo prese\u017eke. Prese\u017eke za ljudi? Lahko, vendar ni nujno. Predvsem se ne zdi verjetno, da bodo stroji kadarkoli pridobili &#8220;zavest&#8221; enako \u010dlove\u0161ki. Tudi ne mislimo, da bo stroj kako druga\u010de kot komi\u010dno emuliral (opona\u0161al) \u010dloveka. Obratno seveda ne velja &#8211; \u010dlovek uspe\u0161no emulira stroj in pri tem ni ni\u010d kaj komi\u010dnega. Tudi \u0161e tako kompleksen stroj ne bo od neke to\u010dke kompleksnosti dalje kar &#8220;rodil&#8221; zavesti, kot trdijo &#8220;ekstropisti&#8221; &#8211; skrajni zagovorniki umetnega \u017eivljenja (in Hans Moravec). Stroj je pa\u010d posebna kategorija, ki jo je potrebno obravnavati druga\u010de &#8211; ne iz enakih ampak iz enakovrednih izhodi\u0161\u010d. Pri tem bi lahko uvideli zna\u010dilnosti, ki dolo\u010dajo &#8220;identiteto&#8221; strojev in tiste, ki dolo\u010dajo identiteto \u010dlove\u0161kega. In nemara opazili, da se tudi ljudje pogosto obna\u0161amo kot stroji. Stroji nas torej zanimajo kot lo\u010dene celote &#8211; ne kot zgolj funkcionalni podalj\u0161ek \u010dlove\u0161kih \u017eelja, ampak kot celovit funkcionalno-nefunkcionalni organizem. V osnovi je lahko tak primerek sistema \u017ee vsaka vsakdanja stvar, ki izkazuje neko lastno dinamiko. \u0160kripajo\u010da vrata, pokvarjen avto, napaka v ra\u010dunalni\u0161kem sistemu&#8230;<\/p>\n<p>Samoreferen\u010dni sistemi, ne glede na izvor, ki so sposobni ohranjanja svojih lastnosti, so po teoriji avtopoetskih sistemov \u017eivi sistemi. \u017divi organizmi? Seveda ne, pri elektri\u010dnih strojih in ra\u010dunalnikih je dovolj le iztakniti elektri\u010dni kabel&#8230; No ja, sicer pa bi bilo treba tudi pri biolo\u0161kih organizmih le ugasniti sonce&#8230; Vendar se ne ukvarjamo z definicijami umetnega \u017eivljenja, ne z umetno inteligenco &#8211; to so zgolj tehni\u010dni izrazi, ki z definicijo \u017eivega organizma, ki lahko celo proizvede zavest nimajo ni\u010d skupnega. Emulacija. Mi ostajamo v polju umetno proizvedene umetnosti. V nekem trenutku stroj vendarle proizvede estetsko. Tisto, kar ljudje imenujemo estetsko, je le posamezni v\u0161e\u010dno-nev\u0161e\u010dni vidik, podoba narave skozi medij. \u010clove\u0161ki medij. Stroju je vseeno.<\/p>\n<p>V nadaljevanju se bomo pozabavali z razmislekom o t.i. nefunkcionalnih ustrojih, ki so mehanizmi, lahko tudi socialni in miselni, ki vedno proizvajajo tudi ne\u017eeljeno. Lahko da se motijo, lahko da ropotajo, na vsak na\u010din pa vna\u0161ajo nepri\u010dakovano, ne\u017eeljeno, napa\u010dno, pravilno, kreativno? Torej: sposobnost avtonomnega odlo\u010danja. Naslednji pomemben aspekt \u00bbestetskega\u00ab ustroja pa je zmo\u017enost njegovega trenutnega adaptiranja &#8211; reagiranja. To pomeni: dinami\u010dnega spreminjanja njegove lastne notranje strukture. Tak ustroj lahko imenujemo \u00bbalgoritmi\u010dni\u00ab ustroj, ki ima po mojem mnenju veliko opraviti z improvizacijo. In ponovno: le kaj je improvizacija drugega, kot komunikacija v stvarnem \u010dasu? Raz\u0161irjeni pomen pojma medij bomo torej vlekli \u0161e naprej.<\/p>\n<p>3. del<\/p>\n<p>FUNKCIONALNOST USTROJEV<\/p>\n<p>&#8220;Je mar tisto elementarno delujo\u010de zlivanje atonalnih glasov, ki se mi o njih zdi, da prinasajo vsa notranja nasprotja in da gibljejo mo\u010dno notranje zivljenje, stvar zavestnega ustvarjanja ali le igra z zaklinjanjem priklicanega naklju\u010dja, priznam, najvi\u0161je inspiracije.&#8221; &#8211; Julijus Bistron, docent, v razgovoru z Albanom Bergom, skladateljem.<\/p>\n<p>***<\/p>\n<p>Samoreferen\u010dni sistemi, ne glede na izvor, ki so sposobni ohranjanja svojih lastnosti, so po teoriji avtopoetskih sistemov \u017eivi sistemi. \u017divi organizmi? Seveda ne, pri elektri\u010dnih strojih in ra\u010dunalnikih je dovolj le iztakniti elektri\u010dni kabel. Vendar se zaenkrat \u0161e ne ukvarjamo z definicijami umetnega \u017eivljenja, ampak z umetnostjo. V nekem trenutku stroj vendarle proizvede estetsko. Tisto, kar ljudje imenujemo estetsko, je le posamezni vidik, podoba skozi medij. \u010clove\u0161ki medij.<\/p>\n<p>Stroj (npr.: avtomobil) je lep, ker je hiter, udoben &#8211; funkcionalen. Pokazati pa \u017eelimo, da stroj lahko proizvede prese\u017eek ne zaradi svoje funkcionalnosti, ker je ta \u010dloveku v\u0161e\u010dna lastnost, ampak zaradi svoje celovitosti, ki vsebuje tudi za \u010dloveka nefunkcionalne lastnosti. Kjub mo\u017enim o\u010ditkom, da se pribli\u017eujemo ezoteri\u010dnim pogledom na svet, moramo izre\u010di: obstajajo le celovite stvari, nikoli nepopolne. Stvari so celovite same po sebi &#8211; tam, kjer opazimo le posamezne vidike (npr.: funkcionalne), smo lahko gotovi, da obstaja tudi komplementarni del &#8211; torej tudi nefunkcionalnost. Nefunkcionalnost je tisto, kar je &#8220;samo po sebi&#8221;, tisto, kar se pojavlja neodvisno od nas, tisto kar je rezultat notranje dinamike sistema. Nefunkcionalno pri stroju je za \u010dloveka napaka. Ali je to del identitete sistema? Gotovo. Vendar, ali lahko govorimo o identiteti, individualnosti stroja? Stroj vendarle nima duhovnega zivljenja, ima pa prav gotovo neko notranjo dinamiko, ki jo za na\u0161e namene vzporedimo z notranjim svetom \u010dloveka. Ta dinamika je za nas \u017eivljenje strojev &#8211; morda jo lahko imenujemo tudi umetno \u017eivljenje.<\/p>\n<p>Stroji (avtomati in kibernetski sistemi) lahko proizvajajo estetske prese\u017eke, so zmo\u017eni kreativnosti, proizvodnje lepega, ne glede na to, ali jim pripi\u0161emo inteligenco ali ne. Inteligenca je gotovo potreben pogoj za kreativnost, ker pa je interpretacija (prevajanje, dojemanje, razumevanje) vedno del komunikacijskega procesa, se zadovoljimo z dejstvom, da inteligenco v proces komunikacije prinese le eden od soudele\u017eenih. Kot smo \u017ee povedali: da je narava lepa ali grozna uvidi \u0161ele \u010dlovek &#8211; naravi je vseeno. Narava obstaja izven kategorij lepega ali groznega.<\/p>\n<p>Najprej \u017eelimo pokazati, da stroj lahko proizvede prese\u017eek ne zaradi svoje funkcionalnosti, ker je ta od \u010dloveka vgrajena lastnost, ampak zaradi svoje celovitosti &#8211; torej tudi (in predvsem) zaradi nefunkcionalnosti. Takoj nato pa \u017eelimo omeniti mo\u017enost konfoguracije strojev, ki ne bodo slu\u017eili zgolj oja\u010devanju \u010dlove\u0161kih \u017eelja, pa\u010d pa bodo, v poljih, kjer je to dovoljeno (npr. v umetnosti), omogo\u010dali na\u0161e kreativno soo\u010danje z umetno generiranimi estetskimi kategorijami.<\/p>\n<p>Zadrega pri takem pristopu izhaja iz splo\u0161no raz\u0161irjenega umevanja, omejevanja, da so principi strojev zgolj avtomatika. Komplementarna zadrega: \u010dlovekova miselna polja so logi\u010dne strukture &#8211; kar je miselna avtomatika. Torej \u010dlovek kot miselni stroj&#8230; Res, \u010dlovek je tudi miselni stroj in stroj ni samo avtomat. Onkraj teh omejitev je neskon\u010dno polje nedolo\u010denega, nedolo\u010dljivega. Teza o socialnih strukturah kot o avtomatih (u-strojenih organizmih) zaslu\u017ei misel o strojih, kadar ti niso avtomati. Stroji so namenjeni funkcionalnemu delovanju &#8211; to je: ozko omejenem in definiranem polju opravljanja &#8220;koristnega&#8221; dela. Vedno se ob koristnem delu stroja pojavlja tudi nekoristno delovanje, ki ga nikoli ni mogo\u010de eliminirati do konca, in ga ozna\u010dujemo s slab\u0161alnimi nazivi &#8211; hrup, smrad, onesna\u017eenje. Tak odnos do nefunkcionalnih stranskih produktov stroja lahko prenesemo v civilizacijsko (u-strojeno) socialno okolje in identificiramo polja \u010dlove\u0161kih dejavnosti, ki jim priti\u010de ista usoda &#8211; da so za ustroj nefunkcionalni. Naletimo na mno\u017eico ljudi in mno\u017eico njihovih dejavnosti. Med take dejavnosti sodijo predvsem individualno motivirane dejavnosti, ki niso zdru\u017eljive z v ustrojenosti dru\u017ebe motiviranimi dejavnostmi &#8211; niso &#8220;dru\u017ebeno&#8221; koristne. Zunanji pogled na sistem, organizem jih ne razkrije. Zunanji pogled razkriva le zunanjo dinamiko sistema: zgodovino, napredek. Na zunaj nekoristne aktivnosti so prisotne v prav vsakemu kompleksnem sistemu. To je notranja dinamika sistema (\u0161um, hrup, nedolo\u010dljivost, nekoristnost). Nelo\u010dljivi in naravni del celote. Verjamem, da celo nujno potrebni del. Nas od vse te samomotivirane, samoorganizirane, &#8220;civilnodru\u017ebene&#8221; sfere zanimajo le produktivne dejavnosti. To so tiste, ki vna\u0161ajo spremembe &#8211; novo.<\/p>\n<p>Vsako soo\u010danje z neznanim bi imenoval improvizacija. Improvizacija je princip afirmativnega sprejemanja neznanega, sprejemanje spreminjanja samega po sebi. To je na\u010din hitrega asociativnega sprejemanja in oddajanja, prilagajanja in tvorjenja strukturnih polj. To tudi ni kontemplativno iskanje imena za posamezno stvar &#8211; to je intuitivno merjenje pretoka trenutnih informacij in hkratno odlo\u010danje. Komunikacija v stvarnem \u010dasu. Princip dojemanja in sprejemanja gibanja samega.<\/p>\n<p>Znotraj tega kulturnega trenutka je vrednotenje improvizacije negativno. Proces preve\u010d spominja na na\u0161o instinktivno danost &#8211; neobvladljivo iracionalnost. Improvizacija je obi\u010dajno na\u010din reakcije ljudi, ko predvidljivi vzorci reagiranja niso ve\u010d mo\u017eni, saj so okoli\u0161\u010dine, na katere naj bi se odzivali, nepredvidljive &#8211; na videz neskon\u010dno raznolike. Razen v zelo ozkih predalih estetskih izrazov je improvizacija potisnjena med neza\u017eeljene situacije ravno zaradi nepredvidljivosti rezultatov. V zelo strukturiranih delovnih procesih je beseda improvizacija sinonim za nesposobnost predvidevanja, nepoznavanje terena in s tem za neprofesionalnost. Vendar je morda prav v zmo\u017enosti sprejemanja odprtih, nepredvidljivih situacij pot do intenzivnejsega sprejemanja okolice.<\/p>\n<p>Govorimo torej o miselnih sistemih, ki niso stati\u010dne reprezentacije, ampak se gibljejo, razvijajo, spreminjajo. Tudi o idejah lahko govorimo dovolj uspe\u0161no kot o sistemih, ki se razvijajo po evolucionisti\u010dnih, dialekti\u010dnih principih. Pa ne govorimo le o znanosti, o zgodovini, ampak o posameznikovih miselnih sistemih, ki pa se vendarle na neki to\u010dki javnega soo\u010denja odra\u017eajo v dru\u017ebenem.<\/p>\n<p>4. del:<\/p>\n<p>ESTETSKI (NEFUNKCIONALNI) USTROJI<\/p>\n<p>Pri kompleksnih strojnih sistemih, ki na osnovi akusti\u010dnega, mehani\u010dnega ali elektri\u010dnega dinami\u010dnega modela nekaj avtonomno generirajo, so lahko spremembe v \u010dasu rezultat njihovih akusti\u010dnih, mehani\u010dnih in elektri\u010dnih lastnosti. Torej resonanc, inercij. \u017de znotraj tega je vedno dolo\u010dena stopnja naklju\u010dnega delovanja. Naklju\u010dno je tisto, kar je za zunanjega opazovalca nepredvidljivo. Nepredvidljivo delovanje se zdi osnova avtonomnega sistema. Pri tem seveda ne govorimo o inteligenci, zavesti, \u017eivljenju, ampak le o neprepoznani notranji dinamiki. Od avtonomnega do samoreferen\u010dnega sistema pa je neskon\u010dno problemati\u010dna pot. To je zaznavanje svojega okolja (zavest o okolju) in zavedanje svoje lastne lo\u010dene celote (zavest o sebi). Dokler samoreferen\u010dnost pojmujemo zgolj kot vpra\u0161anje zaznavanja fizi\u010dnega prostora in fizi\u010dnega telesa, smo \u0161e lahko v polju strojevega. Ko pa se pribli\u017eujemo zavesti, pa namesto samoreferen\u010dnosti nastopijo druga\u010dni termini: samorefleksija, transcendenca, etika,&#8230; &#8211; estetika. To je polje \u010dlove\u0161ke duhovnosti in tu stroji nimajo kaj iskati.<\/p>\n<p>Pri strojih, ki komunicirajo v fizi\u010dnem okolju (in na ta na\u010din tudi s \u010dlovekom) pri\u010dakujemo, da so sposobni zaznavati fizi\u010dno okolje ter sprejemati in oddajati informacije, ki so lahko reducirane le na del aspektov iz te kategorije. Lahko je to fizi\u010dna bli\u017eina, dotik, zvok, svetloba. Zaznavanje okolja je torej mogo\u010de na enostaven na\u010din implementirati, ni pa tako enostavno pri zavedanju samega sebe. Zavest naj bi bila po nekaterih radikalnih idejah mojstrov umetne inteligence (Hans Moravec) lastnost, ki se pojavi sama, ko je dose\u017eena dolo\u010dena stopnja kompleksnosti organizma. Mi se zahtevi po zavesti strojev ognemo, ker je na\u0161 interes proces estetske komunikacije, kjer pa ni potrebno, da stroj vna\u0161a intelekt in zavest, saj imamo v procesu vedno tudi \u010dloveka. Stroj je lahko poln kompleksnih resonanc, sebi lastnih inercij, kaoti\u010den &#8211; torej: vedno dovolj dinami\u010den, da se zdi raziskujo\u010d, intuitiven. Pravzaprav stroj je raziskujo\u010d, \u010dlovek pa je intuitiven in najdeninam podeljuje imena. Tako strukturira miselno polje, ki je seveda njegovo &#8211; \u010dlovekovo. Lahko bi rekli, da na nek na\u010din \u010dlovek strukturira tudi polje funkcioniranja stroja. Stroj je na ta na\u010din sicer \u0161e vedno funkcionalen &#8211; v slu\u017ebi \u010dloveku, poleg tega pa je tudi \u010dlovek v slu\u017ebi stroja, saj mora misliti, vrednotiti namesto stroja. No, tako bi bilo, \u010de bi obstajala le obveza &#8211; obstaja pa tudi svobodna volja&#8230; da se odlo\u010dimo, ali nam je tisto kar stroj po\u010dne v\u0161e\u010dno ali nev\u0161e\u010dno.<\/p>\n<p>Na tem mestu se podajmo na opisovanje raznolikih lastnosti, ki lahko slu\u017eijo za razumevanja in sprejemanja &#8220;identitete&#8221; strojev kot estetskih medijev. Odpravimo se od najenostavnej\u0161ih strojev, kot je orodje in instrumenti. Pojmujemo pa jih \u017ee kot samosvoje celovite sisteme-medije.<\/p>\n<p>1. logi\u010dni (linearni) mediji:<\/p>\n<p>So pasivni ali malo aktivni mediji (orodja in instrumenti), od katerih \u017eelimo enostavno odzivnost na na\u0161e \u017eelje &#8211; amplifikacijo (oja\u010danje). Pri tem nas znajo vedno presenetiti &#8211; prihaja do napak, vendar so napake neza\u017eeljene, zato se trudimo zatreti nedolo\u010denost, nepredvidljivost rezultatov. Poleg svin\u010dnika imamo zato pri roki vedno tudi radirko. Lahko jih imenujemo tudi linearni mediji, ker so le podalj\u0161ek na\u0161ih kretenj, \u017eelja. To so mediji-instrumenti: \u010dopi\u010d, ra\u010dunalnik, televizija, radio, smu\u010di, telefon, kladivo, kitara, boben,&#8230; pa tudi \u010dlove\u0161ko telo, ki ga pogosto pojmujemo na Descartesov na\u010din &#8211; kot lupino, kateri duh veleva, kako naj ple\u0161e in prepeva. Vajeni smo besednjaka, ki ozna\u010di glas, telo kot instrumenta.<\/p>\n<p>\u010ce \u0161e malo pomislimo, tedaj uvidimo, da sem sodijo tudi miselni svetovi &#8211; pa tudi vsiljene oz. priu\u010dene miselne stukture kot so zgodovina, znanost, ideologija, dr\u017eava, institucije &#8211; kadar jih vidimo jasno strukturirane in jih take tudi \u017eelimo. Instrumentalizacija stvari\/sveta na tak na\u010din ustreza psiholo\u0161kim potrebam \u010dlovekovega ustvarjanja samopodobe. Stabilnost jaza = stabilnost sveta. S tega gledi\u0161\u010da je za\u017eeljeno, da je vse linearno, predvidljivo, stabilno, funkcionalno &#8211; logi\u010dno. Ve\u010dina uporab strojev-instrumentov, strojev-orodij je tak\u0161nih. Verjetno je tudi ve\u010dina odnosov med ljudmi prav tak\u0161nih. Ali ka\u017ee tak odnos na kaj drugega kot na pasivnost pri sprejemanju okolice? Na odnos, za katerega \u017eelimo, da je servilen, linearen &#8211; usmerjen na na\u0161e lastne potrebe?<\/p>\n<p>2. intuitivno-logi\u010dni mediji:<\/p>\n<p>So vsi prej omenjeni, kadar jim dopustimo ne\u017eeljene akcije in reakcije. To bi pomenilo, da ne jemljemo preve\u010d osebno, ko kladivo zgre\u0161i \u017eebelj in nas mahne po prstih, da se strune na kitari razglasijo, ko\u017ea na bobnu pa po\u010di; telo se spotakne, glas nas izda. Ali da stroj preve\u010d ropota, avto kdaj crkne, ra\u010dunalnik &#8220;zamrzne&#8221;. Veliko pri tem pomeni, da smo se pripravljeni hitro in na sprejemajo\u010d na\u010din soo\u010diti se z novonastalo situacijo. Pri tem slabo in dobro odmislimo. Znotraj tega principa lahko pustimo da svin\u010dnik drsi, da napravi sebi lastno nezavedno potezo. Enako pri glasbi. Prepustimo se motoriki telesa in pogosto tudi navajenosti gibov &#8211; nezavednemu avtomatizmu. Pri tem vedno odpremo pot tudi nezavednemu, iracionalnemu v nas samih: neznanim prostorom na\u0161e notranjosti. Spoznavno polje se odpre. Z ozave\u0161\u010danjem bomo sicer imeli veliko dela &#8211; a \u010das za to bo kasneje. Na ta na\u010din vstopimo v svet improvizacije. Smo v svetu trenutnih reakcij na okolje in tega nikoli ne obvladamo. Prepoznavamo le posamezne vidike pretoka celote dogodkov.<\/p>\n<p>Pri doslej omenjenih dveh kategorijah lahko zlahka potegnemo vzporednice med dvema osnovnima vidikoma \u010dlove\u0161kega odnosa do sveta. \u010clovek svet vedno umerja glede na sebe, kar ni \u010dudno, saj smo &#8220;krona stvarstva&#8221;. Kognitivni odnos do sveta je lahko le antropocentristi\u010den. \u010clovek je nosilec zavesti, ima zmo\u017enost slikanja podob &#8211; logi\u010dnih struktur. Torej po svoje reflektira, ozave\u0161\u010da vse okoli sebe. A le, \u010de ima \u010das. Pri drugem na\u010dinu pristopanja medijem je \u017ee precej nemo\u010den, saj vse poteka to\u010dno sedaj in bo lahko &#8220;kristalno jasno&#8221; \u0161ele za nazaj. Pri naslednji kategoriji gremo \u0161e korak dlje, saj se soo\u010dimo s produkcijo estetike generativnih, nelinearnih strojev, kjer pri nastajanju nimamo &#8220;prstov vmes&#8221; &#8211; smo opazovalci. Lahko sodelujemo le enakopravno &#8211; torej: komuniciramo &#8211; misliti moramo pa kar za oba &#8211; za aktivni stroj in za svoje reakcije.<\/p>\n<p>3. intuitivni (generativni) mediji:<\/p>\n<p>\u010ce je stroj zasnovan na na\u010din, da je zmo\u017een izbirati med velikim \u0161tevilom mo\u017enih odlo\u010ditev, sem ter tja tudi naklju\u010dno in to po\u010dne na tako kompleksen na\u010din in svojeglav na\u010din, da nas vedno znova presene\u010da &#8211; tedaj lahko \u017ee govorimo, da sam nekaj proizvaja, govori. Pri manj logi\u010dnih, manj strukturiranih jezikovnih sistemih, kot npr. pri estetski govorici, je to celo zelo lahko. Pri tem seveda ne govorimo o inteligenci ali \u017eivljenju. Prav gotovo pa govorimo o vi\u0161ji obliki generativnega delovanja stroja, ki na \u010dlove\u0161ki strani vzpodbuja \u010dudenje in aktivno interpretiranje. Torej ne ve\u010d prvenstveno funkcionalni, servilni stroj, ampak umetni organizem sposoben avtonomnih odlo\u010ditev. Kriteriji niti niso pomembni &#8211; za to bi stroj potreboval samorefleksijo. A samoreflektivnega stroja niti ne potrebujemo, saj se \u010dlovek znajde v vlogi reflektiranja (in samoreflektiranja). \u010clovek pri tem ni samo servilen, ima namre\u010d svobodno voljo in lahko zavra\u010da ali sprejema &#8211; lahko se celo kaj nau\u010di.<\/p>\n<p>Odnos, ki ga imajo razli\u010dne kulture do stvari, ki izkazujejo avtonomnost odlo\u010ditev (umetno \u017eivljenje?), je razli\u010den. Pri tem ne moremo trditi, da so naivnej\u0161e manj razvite kulture. Spomnimo se nedavnih poskusov komercializacije malih igra\u010dk, ki izkazujejo neke vrste avtonomnost, nepredvidljivost &#8211; umetno \u017eivljenje. Pred \u010dasom so bili to t.i. tamagochiji &#8211; naprave z malim displejem pri katerih je moral lastnik skrbeti, da abstraktna &#8220;doma\u010da&#8221; \u017eival ni umrla od lakote. Temu so sledili t.i. &#8220;furbiji&#8221; &#8211; umetni kosmatinci, ki so se malo premikali, malo ogla\u0161ali in pri tem celo u\u010dili. Podobne naprave, ki vse po vrsti prihajajo iz Daljnjega Vzhoda, gredo v avtonomiji vedno dlje. V zadnjih letih so izdelali programe, ki uporabniku elektronske po\u0161te generirajo prijaznej\u0161e umetno okolje &#8211; toplej\u0161i dom. Programi po\u0161iljateljem javljajo, kdaj lastnika ni doma, lastniku pa s pomo\u010djo &#8220;umetnih&#8221; prispodob iz materialnega sveta na enostaven na\u010din ka\u017eejo, kdaj jim kdo kaj po\u0161ilja. Na Japonskem, kjer so se tega domislili, o\u010ditno obstaja druga\u010den odnos do &#8220;reprezentacije&#8221; materialnega. Tudi meja med materialnim in duhovnim se zdi bolj zabrisana, kar se prav o\u010ditno ka\u017ee na polju, kjer se te kategorije pojavljajo v umetnih reprezentacijah. Ni enostavno uvideti, ali je zahodni odnos do teh umetnih reprezentacij, &#8220;nepotreb\u0161\u010din&#8221; minornej\u0161i ali superiornej\u0161i. Na vsak na\u010din je druga\u010den. Ali ima to kaj opraviti s filozofskimi razlikami med kulturama? Zen-budizmom? Neprimerno manj individualisti\u010dnim dojemanjem \u010dlovekove vloge v svetu?<\/p>\n<p>Pri zahodni kulturi se lahko domislim le fascinacijo s t.i. avatarji, ki so umetne reprezentacije telesa, prisotnosti v nekem drugem svetu. Ali je to fascinacija z lastno individualnostjo? Narcisizem? Morda lahko trdimo, da je zahodni na\u010din mi\u0161ljenja v svoji \u017eelji za logi\u010dnim ustrojem sveta celo bolj abstrakten. Da neprimerno bolj lo\u010duje materialno od duhovnega, ko duhovno (in umetno duhovno) prepu\u0161\u010da ekskluzivni domeni ljudi. Umetno duhovno razumem kot &#8220;s-stroji-posredovano&#8221; duhovno. Ko omenim duhovno, mislim tudi \u017eivo in inteligentno. \u017divo in inteligentno lahko pomeni pri strojih le avtonomno in dinami\u010dno. O\u010ditno je zahodna materialisti\u010dno-kr\u0161\u010danska filozofija, ki se odra\u017ea v vseh strukturah &#8211; dru\u017ebenih in miselnih, tako trdno vsidrala \u010dloveka v centru sveta, da niti zlati dobi tehnologije ne bo zlahka uspelo spodmakniti prestola.<\/p>\n<p>Doslej smo na precej &#8220;zahodni&#8221; na\u010din primerjali predvsem individualne ustroje &#8211; \u010dlove\u0161ke in strojne. Govorili smo o kategorijah kot \u017eivljenje, inteligenca, pa tudi komunikacija in \u010dlove\u0161ka dru\u017eba. Predvsem slednji dve kategoriji sta kolektivni, \u010deprav bi tudi na \u017eivljenje in inteligenco lahko gledali, da sta lahko le rezultat kolektivnega. Rezultat organizacije in izmenjave informacij med avtonomnimi gradniki. V skrajni to\u010dki: genetskega zapisa. Nadaljevanje vrste znotraj koordinat uspe\u0161nega. Morda je individualnost in posameznikova svobodna volja le najbolj u\u010dinkovit na\u010din ohranitve sistema, ki se mu re\u010de \u010dlove\u0161ka vrsta? Ali je torej skrivnost \u017eivljenja v uspe\u0161ni organizaciji na videz svojeglavih sestavnih delov? In v samoregeneraciji takega organizma?<\/p>\n<p>Ali pa lahko predvidimo umetni kolektiv? Kompleksni stroj, ki je sposoben komunikacije znotraj svojih sestavnih delov in se na ravni organizacije (kolektivnega) prilagajati novim izzivom? Tak stroj bi moral biti sposoben lastne regeneracije. A zakaj naj bi tak stroj sploh obstajal? To je \u017ee druga zgodba, ki ima opraviti tudi z vpra\u0161anjem o smislu \u010dlove\u0161kega obstoja&#8230; O tem pa raje ne bi, \u010deprav je to vpra\u0161anje prav pri korenu umetnosti.<\/p>\n<p>***<\/p>\n<p>Stroji lahko proizvajajo estetske prese\u017eke &#8211; so zmo\u017eni kreativnosti, proizvodnje lepega, ne glede na to, ali jim pripi\u0161emo inteligenco ali ne. V svetu strojev so pomeni kategorij \u017eivljenja, inteligence popolnoma druga\u010dni. Stroj ni \u010dlovek. Stroj nima \u010dlove\u0161ke zavesti. Stroj lahko zaznava in interpretira okolico &#8211; lahko se okolici prilagaja, lahko jo celo spreminja. \u010clovekova inteligenca je prav gotovo potreben pogoj za kreativnost, ker pa je interpretacija (prevajanje, vrednotenje, razumevanje) vedno del komunikacijskega procesa, se zadovoljimo z dejstvom, da je dovolj da inteligenco v proces komunikacije prinese le eden od soudele\u017eenih. Kot smo \u017ee dejali: da je narava lepa ali grozna uvidi \u0161ele \u010dlovek &#8211; naravi je vseeno. Narava obstaja izven kategorij lepega ali groznega. \u010ce je Znanost v tem \u010dasu Bog, tedaj so nezmotljivi znanstveni principi deset bo\u017ejih zapovedi, ki poenostavljajo svet v predvidljive (varne) okvire pravilnosti in predvidljivosti. Svet vendarle ni enostavno doumljiv ali pa je celo nedoumljiv.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Estetika strojev je esej, s katerim se sku\u0161am pribli\u017eati razumevanju lo\u010dnice med stroji in ljudmi, vendar na na\u010din afirmacije nekaterih lastnosti stroja (avtomata), kadar ta ni uporabljen ali zgrajen povsem obi\u010dajno \u2013 kot linearni odzivnik.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9,1,2,28],"tags":[19,36,41,48,34],"class_list":["post-2042","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-turboblog","category-archive","category-arts","category-concepts","tag-concepts-2","tag-discourse","tag-essays","tag-text","tag-turboblog-2"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2042","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2042"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2042\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2046,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2042\/revisions\/2046"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2042"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2042"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2042"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}