{"id":1800,"date":"2024-01-04T08:16:11","date_gmt":"2024-01-04T06:16:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.turborebop.net\/?p=1800"},"modified":"2024-12-28T16:29:10","modified_gmt":"2024-12-28T14:29:10","slug":"diskurzor-004-konzervacijarestavracija-v-okviru-cirkulacije-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.turborebop.net\/?p=1800","title":{"rendered":"[Diskurzor 004] Konzervacija + restavracija – C2"},"content":{"rendered":"

V torek, 9. januarja 2024 ob 17:00<\/strong>, vabljeni\u00a0v Muzej sodobne umetnosti Metelkova<\/em>, na pogovor z\u00a0Borutom Savskim<\/strong>, intermedijskim umetnikom, skladateljem in producentom. Pogovor bo vodil\u00a0Jaka \u017deleznikar<\/strong>, organizator serije\u00a0Diskurzor<\/em>.<\/p>\n

MG-MSUM:\u00a0https:\/\/www.mg-lj.si\/si\/dogodki\/3863\/diskurzor-004\/<\/a>
\nFB:\u00a0https:\/\/www.facebook.com\/events\/154392244433134\/<\/a>
\nC2: https:\/\/www.cirkulacija2.org\/<\/a>
\nvideo posnetek: https:\/\/mrezni-muzej.mg-lj.si\/si\/mreznimuzej\/3\/22\/?artworkid=1907<\/a><\/p>\n

Tema pogovora bodo razli\u010dni vidiki digitalnega ustvarjanja in (samo)arhiviranja ter konservatorsko-restavratorskih praks z vidika dela Savskega in Cirkulacije 2. Specifi\u010dno delovanje in odnos do umetni\u0161kega dela ter prehajanje tega iz projekta v projekt in iz dela v delo odpirajo \u0161tevilna zanimiva vpra\u0161anja tako o tem, kaj tvori umetni\u0161ko delo, kot tudi o tem, kako ga je znotraj fluidnega razumevanja sploh mogo\u010de arhivirati in dokumentirati ter kako pristopati k vpra\u0161anjem konservatorsko-restavratorskih potreb.<\/p>\n

Pred pogovorom bo Savski predstavil razstavljena dela, ki bodo vsa \u0161tirioglata, kar pomeni, da bodo reprezentacije \u2013 dela tretjih oseb, ki se ti\u010dejo Cirkulacije 2. Torej ne umetni\u0161ka dela Cirkulacije 2.<\/p>\n

\"\"<\/a>
\nLitografija: Cirkulacija 2 \u2013 Total Art Platform (Bangalore, Indija; 2013 \u2013 via Marc Dussieller -> The story of an open source poster<\/a>)<\/em><\/p>\n

Program:
\n<\/em>17:00 predstavitev razstavljenih del
\n<\/em>17:15 \u2013 18:00 pogovor
\n<\/em>18:00 \u2013 18:15 pogovor\/vpra\u0161anja publike
\n<\/em>Po kratkem odmoru vas ob 18:30 uri vabimo, da se udele\u017eite Diskurzorja 005.<\/em><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Borut Savski<\/strong>\u00a0je samozaposlen v kulturi kot intermedijski umetnik, skladatelj in producent. Soustanovitelj\u00a0Trivie<\/em><\/a>\u00a0in\u00a0Cirkulacije 2<\/a><\/em>. Prete\u017eno se ukvarja z mehanizmi, ki so lahko programski, zvo\u010dni, vizualni in sodelovalni. Vsi ti pristopi imajo izhodi\u0161\u010da v spoznavanju narave in dru\u017ebe in v poskusih prakti\u010dnih izbolj\u0161av teh sistemov v obliki mikroskupnosti sodelujo\u010dih posameznikov. Osnovni koncepti so: \u017eivost, ki ni nujno zgolj biolo\u0161ka, samorodna dinamika, spremembe\/adaptacije \u2013 samouravnavanje \u2013 in mo\u017enost relativne avtonomije \u2013 predvsem misli, mnenj, dejanj, proizvodnja smisla (\u2192 iz navideznega vseprisotnega nesmisla). To se ti\u010de predvsem dostojne vloge posameznika v (dostojni) dru\u017ebi.<\/p>\n

Borut Savski: Uvod v Cirkulacijo 2<\/strong><\/p>\n

\"\"<\/a>Cirkulacija 2<\/em>\u00a0obstaja kot dru\u0161tvo od leta 2009, \u017ee dve leti pred tem (2007) pa je za\u010dela aktivno delovati na podro\u010dju interdisciplinarnih pristopov v umetnosti. Simbolni za\u010detek in izhodi\u0161\u010de je bil projekt izmenjave dveh scen na relaciji Gradec\u2013Ljubljana, imenovan\u00a0Vmesni prostori<\/em>\u00a0(Intermediate Spaces, Zwischenraume;<\/em>\u00a02006). Na\u010dini tega projekta so bili \u017ee tipi\u010dno cirkulacijski, saj je bil prvenstveno platformskega tipa \u2013 z velikim \u0161tevilom sodelujo\u010dih na obeh straneh in z gostovanjem lokalnih scen v obeh prostorih. Manj kot leto dni kasneje je bila v Rogu ustanovljena Cirkulacija 2. Ime je bilo povzeto po poimenovanju prostora, ki smo ga imeli takrat na uporabo. Sprva pod formalnim okriljem\u00a0KUD-a Trivia<\/em>, kar je \u017ee omogo\u010dilo simboli\u010dno prejemanje javnih sredstev za nekatere od projektov, v nadaljevanju (2009) pa samostojno nastopanje kot\u00a0Dru\u0161tvo za interdisciplinarnost, samoprodukcijo in cirkulacijo sodobne umetnosti Cirkulacija 2<\/em>. Klju\u010dni koncepti so bili tako vsebovani v imenu.<\/p>\n

Prva konceptualna serija je bila imenovana\u00a0Platforma za totalno umetnost<\/em>, kar je pomenilo, da so v\u00a0 umetnost vklju\u010dene tudi vse dejavnosti, neposredno vezane na sam akt predstavljanja umetni\u0161kih del. V takem primeru se umetni\u0161ki izdelek raz\u0161iri na vse delo, potrebno za produkcijo. Zelo zgodaj nastane tudi domislek: \u00bbPlatforma je umetni\u0161ko delo\u00ab (2010). Nekoliko prej (2009) je Vadim Fi\u0161kin na dokaj zani\u010dujo\u010de retori\u010dno vpra\u0161anje Mike Cimolini (takrat v funkciji na MOL): \u00bbKaj pa je sploh umetnost?\u00ab izustil genialno izjavo: \u00bbUmetnost je tisto, kar dela umetnik.\u00ab Prevedeno v cirkulacijsko rabo: totalnost umetni\u0161kega dela s stali\u0161\u010da celovitega procesa, in ne zgolj umetni\u0161kega izdelka. Tudi opozicije klasi\u010dnim razstavi\u0161\u010dem, principi razstav, vloge kustosov itd. so se vzpostavili \u017ee tedaj. Samoprodukcija je vsakokratna samoorganizacija posameznikov v njim ustrezno obliko. Tudi vsakokratno razmi\u0161ljanje o najbolj primerni obliki predstavitvenih form.<\/p>\n

Sem pogojno sodi tudi (moj) kasnej\u0161i razmislek o vrednosti (mistifikaciji) samega umetni\u0161kega dela (\u2192 izdelka) v primerjavi z (\u00bbtotalnim\u00ab) umetni\u0161kim pristopom\/procesom, ki je v platformski usmeritvi neprimerno manjvreden, saj platforma kot koncept vsebuje predvsem eti\u010dne razmisleke o na\u010dinih skupnega dela. Torej: etika kot vrednota (in ne \u00bbvrednost\u00ab\u2026). Vsi ti sprotni razmisleki so bili tudi sproti publicirani na na\u010din pridodanih razmislekov k napovedim dogodkov v celotni fazi obstoja Cirkulacije 2. Umetnost kot del javnega diskurza. Dodatek k temu je tedaj aktualni domislek o tem, da je vsak drekec, ki pade od umetnika, zlato. Umetniki kot sodobni alkimisti. Pri tem pa je pomembno, da je za to vrednotenje merodajen izhodi\u0161\u010dni motiv umetnika, ki mora biti eti\u010den \u2013 vrednota. Resnica torej. Denar (= mera vrednosti) \u2013 ni vrednota\u2026<\/p>\n

Platformski princip je tedaj (2009) rezultiral v t. i.\u00a0raz\u0161irjeni Cirkulaciji<\/em>, ki je vsebovala vse sodelujo\u010de umetnike, ki jih je bilo pogosto ve\u010d kot 20. To je potem vneslo razmisleke o situaciji kot prostorsko determinirani akciji oziroma dogodku (\u00bbhappeningu\u00ab) kot \u010dasovno determinirani akciji. To so vse samoprodukcijski elementi, med katerimi so tudi vsa nujna opravila, da je do realizacije projekta tudi pri\u0161lo (prijava na razpise, organizacijska in tehni\u010dna podpora \u2013 vse to s strani samih umetnikov). Ob tem pa seveda tudi samoumevno sodelovanje v vlogi primarnih umetnikov.<\/p>\n

Bistveni moment je bil vseskozi mati\u010dni prostor, definiran kot prostor produkcije in prezentacije \u2013 fizi\u010dno vozli\u0161\u010de, kjer poteka o\u017eje lokalno in \u0161ir\u0161e lokalno (javno) \u017eivljenje. Ob premisi, da gre pri vseh o\u017eje sodelujo\u010dih za samostojne osebnosti, ki se udele\u017eujejo skupnih dejavnosti na podlagi lastnih interesov, kar je kar nekaj let omogo\u010dalo konsenzualno delovanje. Originalnost pristopa je bila v souporabi prostora in sredstev, in ne v razmejitvi prostora na ve\u010d manj\u0161ih. To je pripomoglo k t. i. socializaciji \u2013 ve\u010djemu zavedanju o skupnem in osebnem. To je privedlo tudi do vse ve\u010dje rabe besede \u00bbmodularnost\u00ab, ki naj bi ozna\u010devala soobstoj pristopov (in nastopov), ki niso nujno popolnoma kompatibilni, ampak variabilni in v bolj ali manj napetem odnosu eden do drugega.<\/p>\n

Samoprodukcija (in interdisciplinarnost) vsebuje tudi razmisleke o na\u010dinih \u010dim bolj avtomatiziranega sprotnega bele\u017eenja dogodkov in kon\u010dnega pakiranja v nekak\u0161en multimedijski izdelek. Pri tem je \u0161lo za dve vzporedni programski re\u0161itvi: eno na doma\u010dem ra\u010dunalniku in eno spletno: slideshow. Obe sta bili zasnovani na na\u010din, da zajameta skoraj celotni nabor tipskih zapisov (slikovni, video, zvo\u010dni in tekstovni material) in sestavita kombiniran \u010dasovni zapis. Ta je lahko kronolo\u0161ki ali naklju\u010den. Ta dva na\u010dina sta bila v uporabi pribli\u017eno od leta 2009 do leta 2016, kasneje pa so ju nadomestili bolj klasi\u010dni pristopi z video monta\u017eo. Fakti\u010dna suhoparnost avtomatskih na\u010dinov ni dosegala kriterijev monta\u017eerjevih selektivnih na\u010dinov. V podro\u010dju zvo\u010dnega arhiva pa je \u0161e vedno aktualen tretji pristop: spletni radio.<\/p>\n

Trije primeri:<\/p>\n

Cirkulacija TV:
\nhttps:\/\/www.youtube.com\/watch?v=wl0VQXK\u20136g<\/a>
\nhttps:\/\/www.youtube.com\/watch?v=5HcNSiN4I-g<\/a>
\nhttps:\/\/www.youtube.com\/watch?v=w35aEDQI9fk<\/a>
\nhttps:\/\/www.youtube.com\/watch?v=OhxqiH8Z4x4<\/a>
\nhttps:\/\/www.youtube.com\/watch?v=5HcNSiN4I-g<\/a>
\nhttps:\/\/www.youtube.com\/watch?v=JWN3j1ZNtso<\/a><\/p>\n