{"id":146,"date":"2005-12-10T20:23:21","date_gmt":"2005-12-10T20:23:21","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ljudmila.org\/~savskib\/?p=146"},"modified":"2024-09-20T16:15:11","modified_gmt":"2024-09-20T14:15:11","slug":"distributed_body","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.turborebop.net\/?p=146","title":{"rendered":"Distribuirano telo"},"content":{"rendered":"

[Original at https:\/\/www.turborebop.net\/borut_galerija\/index.php?folder=installations\/Distributed%20body&d=d.html<\/a>]<\/p>\n

Distribuirana telesa \/ identitete \/ sistemi <\/b><\/p>\n

21st December, one-day long sound installation Distributed body at Mala galerija in Ljubljana (part of the one-month of events called Oscillations). Two computers playing algorithms made in Pure Data and a number of interconnections (audio feedback, midi-control, contact-sensors,…). Here are parts of identities as sound…<\/p>\n

\"\"<\/div>\n

track 1<\/a>
\ntrack 2<\/a>
\ntrack 3<\/a>
\ntrack 4<\/a>
\ntrack 5<\/a>
\ntrack 6<\/a><\/p>\n

Distributed Entity, Identity | Porazdeljena identiteta, telo<\/strong><\/p>\n

Two texts to prepare myself for the December 2005 event at Mala galerija, Ljubljana. No english translation yet. Go to english translation<\/a>.<\/p>\n

Spodnji dve besedili dru\u017eita pomembnej\u0161e aspekte predstavitve.Distribuirana telesa\/ identitete\/ sistemi<\/p>\n

Za razliko od sicer\u0161nje vsesplo\u0161ne \u017eelje po kreaciji celovitih, vase zaklju\u010denih umetni\u0161kih objektov (pri meni: samo(re)generativnih zvo\u010dno-gibalnih sistemov) \u2013 teles (podobnost z idejo \u010dlove\u0161kega telesa je seveda vedno prisotna), se v zadnjem \u010dasu soo\u010dam z mislijo o t.i. razmaknjenih, oddaljenih oziroma distribuiranih sistemih. Eden od razlogov bi lahko bil pove\u010dan poudarek na oddaljenih sistemih (remote systems), ki jih je v ve\u010dji pojavnosti omogo\u010dil splet. V resnici seveda ne gre za ni\u010d novega, ampak je \u010dlovekov duh \u017ee od nekdaj sposoben bivati v oddaljenih prostorih \u2013 tudi \u010dasovno odmaknjenih v preteklost in prihodnost.<\/p>\n

Ljudje pa vendarle distribuirano stanje (prostorsko-\u010dasovnih identitet) znamo sintetizirati nazaj v celoto \u2013 \u0161e ve\u010d: \u0161ele taka sinteza celo dolo\u010da na\u0161o bit. Torej smo vedno \u017ee opravili zlitje kosov v celoto. Povezave med razmaknjenimi sistemi omogo\u010dajo tehnolo\u0161ki mediji\/posredniki in vmesniki\/interfejsi \u2013 uspe\u0161no uresni\u010devanje izmenjave podatkov pa imenujemo komuniciranje. Pri miselnih povezavah nastopajo druga\u010dni objekti, ki se zlepijo skupaj s pomo\u010djo asociativnih povezav, sicer pa kot deli emocionalno obarvanega spomina bivajo dokaj samostojno. \u010ceprav se zdi, da nesmisel obstaja (re\u010demo: “to je nesmiselno”), pa bi temu ostro nasprotoval. Vedno se prazne prostor napolni s smislom, \u010dim dalj se z njim ukvarjamo \u2013 tem ve\u010d je smisla in tem bolj logi\u010den je prostor.<\/p>\n

Pri na\u0161ih sorodnikih strojih pa je tako: od njih sicer zahtevamo popolnost, zato obi\u010dajno nastopajo v obliki \u017ee sestavljenih delov. Tak\u0161ni stroji imajo imena (ali raje: nazive) in so obi\u010dajno strogo namenski \u2013 funkcionalni. Izven njihovega namena jim pomen preneha in tako niso namenjeni vzpostavljanju komunikacije\/ relacij. Ker me pri strojih zanimajo \u010dlove\u0161ka metaforika, pa bi vendarle bilo ugodno zgraditi sistem komunicirajo\u010dih strojev, ki bi lahko (na enostavni ravni) izvajali vsaj pribli\u017eno podobno kompleksne odnose kot se to dogaja pri ljudeh (na podro\u010djih psiholo\u0161kega in socialnega).<\/p>\n

Za sintezo (oziroma povezavo strojev v enovito celoto) bomo seveda moralim poskrbeti sami, s pomo\u010djo na\u0161ega vokabularja, kar pa ne pomeni, da lahko vokabular sistema strojev ignoriramo, kljub temu, da se zdi ta zgolj tehni\u010dne narave (-> zvoki).<\/p>\n

Zvok (in usklajevanje videnega gibljivega) bomo ljudje dojemali estetsko (racionalno\/ racionalizirano). Pokazalo se bo, da tudi v primeru umanjkanja komunikacijskega toka med stroji ljudje \u0161e vedno sintetiziramo \u2013 polnimo to umanjkanje s smislom \u2013 torej: z lastno produkcijo smisla. Prostor nesmisla ni \u010dlove\u0161ka domena, torej je vse vedno pomensko polno, z malo truda pa lahko vsak razmeroma malo poln prostor natla\u010dimo s pomeni polnih soodnosov, ki se oblikujejo med razmaknjenimi entitetami. \u0160e ve\u010d: \u0161ele na videz nedefinirani odnosi (vmesni prostori med objekti, izgovorjenim zvo\u010dnim) omogo\u010dijo \u010dlovekov priklop na komunikacijski kanal \u2013 njegovo umestitev v prostor. Ta vedno poteka na druga\u010dni stopnji od strojevega, kar lahko pomeni dvoje: ali gre za redukcijo sli\u0161anega (“to je dobro”, “to je slabo”) – sintezo, ali pa za kompleksnej\u0161e preoblikovanje, ko komunikaciji prisluhnemo: poslu\u0161amo. V zadnjem primeru s sli\u0161anim sodelujemo \u2013 opazimo razlike, nianse – prostor diferenciiramo.<\/p>\n

Dvojnost lahko pripi\u0161emo na\u0161em konceptu dojemanja prostora in \u010dasa \u2013 to je sintezi razdrobljenega v trdno identiteto, ali pa: dojemanju diferencirane podobe.<\/p>\n

Za preizkusni strojni sistem bomo uporabili razli\u010dne interaktivne kose doslej zgrajenih objektov in jih razporedili po prostoru brez posebnega namena. Biti morajo vendarle v ohlapni medsebojni komunikaciji \u2013 bodisi z zvo\u010dnim, vizualnim, mehanskim zaznavanjem. Bolj zaradi komi\u010dnosti, pa tudi zaradi sugestije o morebitni podobnosti s \u010dlovekom, bomo stroje oblikovali kot razsekane (zelo elementarne) dele telesa in jih razmetali po prostoru.Distribuiran sistemi<\/b><\/p>\n

Porazdeljeni sistemi so znani predvsem na podro\u010dju super-ra\u010dunalnikov, kjer ve\u010d v omre\u017eje spojenih ra\u010dunalnikov omogo\u010da paralelno procesiranje \/ hkratno obdelavo podatkov. Organizacija takih sistemov je v glavnem hierarhi\u010dna, tako da se ve, kje je glava sistema in kje so “ni\u017eji” udi. Nas pa zanimajo dinami\u010dno hierarhi\u010dni sistemi, pri katerih so deli “telesa” sicer lahko funkcijsko specializirani, a vendarle tudi sami \u017ee komunicirajo v izbranem komunikacijskem kanalu. Simbolno “govorico” bomo torej sku\u0161ali modelirati poenostavljeno, (estetskega) pomena pa sploh ne bomo pri\u010dakovali od naprav, ampak od ljudi \/ opazovalcev.<\/p>\n

Seveda nam gre tudi v tem primeru za raziskovanje \u010dlove\u0161kih dimenzij razumevanja in ravnanja – torej psiho-socialnih lastnosti posameznika in zdru\u017eb. V izhodi\u0161\u010du razmisleka je teza, da k organiziranemu \/ civiliziranemu \/ kulturnemu rezultatu ne pripomorejo le organizirane \/ hierarhizirane strukture, ampak tudi gibljivej\u0161e \/ fluidnej\u0161e, kar se ti\u010de medsebojnih relacij znotraj sistema. \u010ceprav verjamemo, da h kulturi pripomore zavest o skupnem cilju in celoti \/ dogovor, konvencija o strukturi \/ povnanjena ideja – ideolo\u0161ki moment, pa k naturi sistema \u0161tejemo predvsem motnje v sistemu \/ nepredvidljive \/ asinhrone momente. Sistem bo popoln le z nekak\u0161no sintezo kulture in nature.<\/p>\n

Avtonomni sistemi so tisti, pri katerih se gibanje \/ dinamika ustvarja na podlagi opazovanja in odzivanja na okolico in na podlagi notranjega (refleksnega, nezavednega) gibanja in samoopazovanja. Take sisteme imenujemo kibernetski sistemi, njih dinamiko pa ne opazujemo na podlagi merjenja obna\u0161anja posameznih delov, ampak na podlagi vzorcev, ki jih vpeti v medsebojne relacije opisujejo. Merimo torej nekak\u0161no podobo celote. Pri tem se praviloma zgodi, da kljub tej novi paradigmi ohranjamo staro razumevanje, saj na osnovi prikazov \/ vizualizacij ostanemo v obmo\u010dju vere v trdne \/ nespremenljive prikaze. To se je na primer zgodilo pri teoriji kaosa, ki jo zadnjih 30 let reprezentira le \u0161e podoba estetsko izjemno urejenih fraktalov. Red je ponovno prekril mo\u017enost naklju\u010dnega.<\/p>\n

\u010clove\u0161ka psihologija, ki je sestavljena na na\u010din kombinirane nature – kulture, zaradi svoje utemeljenosti v naturi, v drugi stopnji – razumevanju \/ interpretaciji zahteva racionalizacijo. Osnovna motivacija \/ te\u017enja je v harmonizaciji obeh entitet \/ stanj. Zunaj sebe torej i\u0161\u010demo predvsem trdne to\u010dke opore, saj je kultura predvsem socialna vrednota. Vendarle pa je prav estetika tisto polje, kjer se dopu\u0161\u010da neposrednej\u0161e do\u017eivljanje nature. Estetsko se pogosto povezuje z ekstati\u010dnim, vendar si kultura vztrajno prila\u0161\u010da le estetsko, zavra\u010da pa ekstati\u010dno, ki je bistveni del (\u010dlove\u0161ke) nature. Enako velja za naturo: ta zavra\u010da estetsko in pristaja le na ekstati\u010dno – nebrzdana zabava in osvobojena seksualnost.<\/p>\n

koncept = concept:<\/b><\/p>\n

Na\u0161e navdu\u0161enje ob divji \/ kaoti\u010dni lepoti narave je razumeti kot eno redkih sintez estetskega in ekstati\u010dnega. S pomo\u010djo podobno oblikovanega \u00bbneurejenega\u00ab zvo\u010dnega polja se bomo sku\u0161ali pribli\u017eati prav tej sintezi. Enotno \/ celovito entiteto bomo razbili na ko\u0161\u010dke, med njimi pa vzpostavili komunikacijski kanal \u2013 tako na vizualnem kot na zvo\u010dnem podro\u010dju. Medsebojne relacije bodo v osnovi horizontalno dinami\u010dne (nehierarhi\u010dne), pa tudi medsebojno prepletene in interpretirane \/ prevedene \u2013 torej dinami\u010dno hierarhi\u010dne. Enostavne zvo\u010dno-gibalne objekte bomo razmestili po prostoru in jih uredili tako, da bodo s spreminjanjem medsebojnih polo\u017eajev spreminjali zvok \u2013 v \u010dasu in zvo\u010dni kvaliteti. Osnovni princip spreminjanja tona bo tudi tokrat akusti\u010dna povratna zanka v prostoru, hierarhi\u010dnost pa bomo uporabili za oblikovanje \u010dasovnega poteka zvo\u010dnega toka \u2013 dramaturgijo. Dramaturgija je seveda \u017ee pripoved \u2013 torej zgodba \/ kompozicija.<\/p>\n

Deli telesa \/ identitete<\/b>
\nV glavnem jih bodo dolo\u010dale gibalno-zvo\u010dne lastnosti. Pomembno je, da lahko poslu\u0161ajo \/ gledajo \/ govorijo \/ sporo\u010dajo \u2013 torej: nave\u017eejo stik \/ vzpostavijo komunikacijo. Pri tem ne bomo \u0161li v njihovo replikacijo \/ kloniranje, ampak v diferenciacijo \/ razlikovanje \/ mutiranje. To je tudi pogoj za porazdeljeni sistem. Vsak bo avtonomen v okviru svojih elektromehanskih lastnosti. Pri tem se bomo igrali z mislijo o mejnih pogojih za avtonomnost na eni strani in mislijo \/ metaforo porazdeljenega \u2013 torej razmaknjenega telesa na drugi. To bo potem pri delujo\u010di celoti napeljalo na nujnost sinteze, kar je tudi osnovno sporo\u010dilo \/ smisel postavitve. Deli sistema = udi telesa. Oko, uho, roka, usta, noga, penis, vagina, lasje, nos, jezik, anus, itd. Na tem mestu se odpre tudi polje humornega pristopa, ki je dodaten motiv \/ motor za gradnjo postavitve.<\/p>\n

Osnovni gibalni element bo motor; prou\u010dili bomo na\u010dine pretvorbe enostavnega rotacijskega gibanja v nepredvidljivost giba, ko se najbolj pribli\u017eamo pojmu avtonomije. Pri tem se ognemo uporabi ra\u010dunalnikov in verjamemo, da je posamezna odlo\u010ditev pravzaprav arbitrarna \u2013 odvzamemo ji vrednostno sodbo, zadovoljni smo \u017ee, da je do odlo\u010ditve sploh pri\u0161lo. Eden od na\u010dinov je kombinacija treh vrte\u010dih se koles, od katerih je eno gnano z motorjem, dve pa se vrtita v obratni smeri. Ob stiku slednjih pride do spodrsavanja \/ trenja \u2013 mehanske lastnosti \/ nepravilnost izdelave povzro\u010di rezultan\u010dni gib. Pomembna lastnost se zdi tudi zmo\u017enost samovzdigovanja (telesa, glave \/ senzorja) in selektivno opazovanje okolice. Pri nas bo to reducirano na mo\u017enost dodatnega toka spreminjajo\u010dih se podatkov, ki jih bodo udje vsak na svoj na\u010din interpretirali.<\/p>\n

V polje prave avtonomije pa bi vstopili, \u010de bi udom omogo\u010dili \u0161e samoopazovanje (lege njihovih sestavnih delov). To bi bilo morda najenostavneje s primerjavo glasnosti lastnega zvoka in zvoka neposredne okolice.<\/p>\n

<\/a>
\n Distributed bodies \/ identities \/ systems<\/b><\/p>\n

The enthusiasm induced by the wild \/ chaotic beauty of nature can be understood as a rare synthesis of the aesthetic and the ecstatic. We attempt to approach this same synthesis with the help of a similarly formed \u201cdisorderly\u201d sound field. An integral entity is broken up into parts and communication channels set up between them\u2014both visual and sound. Fundamentally, the interrelations are horizontally dynamic (non-hierarchical), but they are also intertwined and interpreted \/ translated\u2014i.e., dynamically hierarchical.<\/p>\n

Simple sound-movement objects are arranged in the space in such a way that by changing their positions in relation to the others they change the sound\u2014in time and in the quality of sound. The basic principle of changing the tone is again an acoustic feedback loop in the space, while the hierarchy serves to structure the temporal sequence of the sound flow\u2014the dramaturgy. The dramaturgy is, of course, narration, i.e., a story \/ composition.<\/p>\n

Parts of the body \/ identity<\/b><\/p>\n

For the most part, parts of the body \/ identity are determined by their movement-sound properties. It is important that they can listen \/ watch \/ speak \/ communicate\u2014in short: make contact \/ establish communication. This is not achieved by replicating \/ cloning them, but by differentiating \/ distinguishing \/ mutating them. This is also a precondition for a distributed system. Every part is be autonomous in terms of its electromechanical properties. Here we toy with the idea of the borderline conditions of autonomy on the one hand, and the idea \/ metaphor of a distributed, i.e., disunited body, on the other. In the functioning whole, this leads to the necessity of synthesis, which is the basic message \/ point of the installation. Parts of the system = limbs of the body. An eye, ear, arm, mouth, foot, penis, vagina, hair, nose, tongue, anus, etc. At this point, the field of the humorous approach opens up, constituting an additional motif \/ motor for the construction of the installation.<\/p>\n

The basic kinetic element is a motor; we study the ways of transforming a simple rotating motion into the unpredictability of a movement when we come closest to the notion of autonomy. We might not use a computer for this, believing that an individual decision is basically arbitrary\u2014we do not make a value judgment about it, we are content that a decision has been made. One of the possible ways is a combination of three rotating wheels, one propelled by the motor, and the other two spinning in the opposite direction. When the latter two come into contact, slippage \/ friction occur\u2014the mechanical properties \/ imprecision of the manufacture cause the resulting movement. Another important feature seems to be the ability to autonomously lift (the body, the head \/ the sensor) and to selectively observe the environment. In our case, this is reduced to the possibility of an additional flow of changing data, differently interpreted by the limbs.<\/p>\n

We would enter a field of true autonomy if we enabled the limbs self-observation (observation of the positions of their constituent parts). The easiest way to achieve this could be by comparing the loudness of the system\u2019s own sound with that of the immediate surroundings.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

[Original at https:\/\/www.turborebop.net\/borut_galerija\/index.php?folder=installations\/Distributed%20body&d=d.html] Distribuirana telesa \/ identitete \/ sistemi 21st December, one-day long sound installation Distributed body at Mala galerija in Ljubljana (part of the one-month of events called Oscillations). Two computers playing algorithms made in Pure Data and a number of interconnections (audio feedback, midi-control, contact-sensors,…). Here are parts of identities as sound… track […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1630,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1,2],"tags":[19,21,18],"class_list":["post-146","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-archive","category-arts","tag-concepts-2","tag-installations","tag-situations-2"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/146","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=146"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/146\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1630"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=146"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=146"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.turborebop.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=146"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}